Hrvaški evrokovanci

Evrokovanci
Evroobmočje in nečlanice EU z monetarnim dogovorom¹
Andora¹ Avstrija Belgija Ciper Estonija Finska Francija Grčija Irska Italija Latvija Litva	Luksemburg Malta Monako¹ Nemčija Nizozemska Portugalska San Marino¹ Slovaška Slovenija Španija Vatikan¹
Članice EU izven Evroobmočja
Bolgarija Češka Danska Hrvaška	Madžarska Poljska Romunija Švedska
Nečlanice EU z evrom brez monetarnega dogovora
Črna gora	Kosovo
Priložnostni kovanci za 2 € Ecb.europa.eu

Hrvaški evrokovanci so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Hrvaška.

Hrvaška je z vstopom v Evropsko unijo 1. julija 2013 postala obvezana k uvedbi evra. V času vstopa v EU je bil predviden datum za uvedbo evra 1. januarja 2016. Predpogoj za uvedbo je najmanj dveletno članstvo v ERM-2 (mehanizem menjalnih tečajev), h kateremu je Hrvaška skupaj z Bolgarijo pristopila 10. julija 2020, ob čemer je bil srednji tečaj postavljen na 1 evro = 7,53450 kun. Najzgodnejši možni datum za uvedbo je tako 1. januar 2023, ki ga je guverner Narodne banke Hrvaške Boris Vujčić označil za dosegljivega.

4. februarja 2022 so bili predstavljeni motivi, izbrani na natečaju odprtega tipa, ki bodo upodobljeni na hrvaških evrokovancih. Podlaga vsem motivom je hrvaška šahovnica. Štirje motivi so:

• 1, 2 in 5 centov: glagolica,
• 10, 20 in 50 centov: Nikola Tesla,
• 1 evro: kuna,
• 2 evra: zemljepisni obris Hrvaške.

Upodobitvi Nikole Tesle na hrvaških kovancih je nasprotovala Srbija, ki trdi, da si Hrvaška prisvaja srbske kulturne dobrine.

Nekaj dni po predstavitvi motivov se je pojavil sum, da je motiv kune na kovancu za 1 evro prevzet s fotografije škotskega fotografa Iaina H. Leacha brez njegovega dovoljenja. Oblikovalec evrokovanca je nato umaknil svoj predlog, Hrvaška narodna banka pa je razpisala nov natečaj za ta kovanec.