M80 Zolja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
M80 Zolja

M80 Zolja
Vrsta protioklepno orožje in izstrelitvena rampa[d]
Država izvora Jugoslavija
Zgodovina uporabe
V uporabi 1970 - danes
Vojne vojne v nekdanji Jugoslaviji
Zgodovina izdelave
Konstruktor Military Technical Institute Belgrade[d]
Leto zasnove 1980
Proizvajalec Sloboda Čačak[d]
Značilnosti
Teža 3 kg
Dolžina 800 mm
Dolžina cevi 1.200 mm

Kaliber 64 mm
Hitrost na ustju 190 m/s
Učinkoviti domet 220 m

M80 Zolja (srbsko Зоља; »osa«) je 64-milimetrski prenosni protitankovski raketomet za enkratno uporabo, razvit v nekdanji Jugoslaviji. Raketomet M80 Zolja še vedno proizvajajo v Srbiji in v Severni Makedoniji.[1][2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Raketomet M80 Zolja je izdelan iz lahkega in močnega kompozitnega materiala sestavljenega iz plastike ojačane s steklenimi vlakni. Namenjen je posamezniku pri delovanju proti oklepnim bojnim vozilom ali utrdbam.

Je netrzajno orožje za enkratno uporabo, zanj je značilna preprosta uporaba in majhna teža. Raketa in lanser sta združena v istem ohišju. Raketomet je zelo podoben ameriškemu M72 LAW, tako po videzu kot tudi po delovanju.

Lanser[uredi | uredi kodo]

Lanser je teleskopski, kar omogoča lažji transport. Sestavljen je iz sprednje in zadnje cevi , ki sta izdelani iz fiberglasa, sprožilnega mehanizma, sprednjega in zadnjega merka, jermena za prenašanje, sprednjega in zadnjega zaščitnega pokrova .

Merjenje z 64mm M80 "Zolja" 
Merjenje z M80 "Zolja"

Raketa[uredi | uredi kodo]

64 mm protitankovska raketa se nahaja v zadnjem delu raketometa. Raketne je sestavljena iz eksplozivne bojne glave, stabilizatorja in trdnega raketnega goriva.

Bojna glava M80 lahko prebije 300 mm trdega jekla pod kotom 90 stopinj. Bojna glava je lahko opremljena s piezoelektričnim mehanizmom, ki ob udarcu sproži eksploziv v bojni glavi. V raketi je tudi mehanizem za samouničenje, ki raketo uniči po 4 do 6 sekundah letenja, če ta ne zadane cilja. Raketo gorivo izgori, ko je raketa še v cevi, pri tem raketa doseže hitrost 190 m/s. Ta hitrost zagotavlja, da lahko raketa zadane tarčo velikosti 2,5 metra na razdalji 240 m.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Lanser se drži v obeh rokah. Uporabnik na obeh koncih cevi odstrani zaščitne pokrove, nato zložljivi cevi sunkovito potegne narazen, da se zaskočita. Uporabnik nato zavzame položaj za streljanje. Pri tem mora paziti, da za njim ni oseb in objektov, ki bi jih lahko izpušni plini rakete poškodovali. Dvigne zložljive merke, nato pa izstreli raketo s stiskom na sprožilec. Po uporabi prazno cev odvrže.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

M80 se je veliko uporabljal v jugoslovanskih vojnah in makedonski državljanski vojni. Veliko raketometov je končalo v civilnih rokah in so bili uporabljeni v več nasilnih incidentih.[3][4] Orožje je uporabljal tudi organiziran kriminal; en tak incident se je zgodil novembra 1999 pri atentatu v centru Zagreba, ko se je izstrelek odbil od oklepnega avtomobila in ubil naključnega mimoidočega.[5] Člani Zemunskega klana so razmišljali, da bi M80 uporabili za napad na nekdanjega srbskega predsednik vlade Zorana Đinđića.[6][7]

Specifikacije[uredi | uredi kodo]

Lanser[uredi | uredi kodo]

  • Dolžina:
    • Razširjeno: za 1.200 mm.
    • Zaprto: 800 mm.
  • Teža:
    • Z raketo: 3 kg.
    • Brez raketa: 1,58 kg.
  • Sprožilni mehanizem: perkusijski.
  • Spredaj pogled: križ.
  • Zadnji pogled: diopter.

Raketa[uredi | uredi kodo]

  • Kaliber: 64 mm
  • Dolžina: 664 mm
  • Teža: 1,42 kg
  • Muzzle velocity: 190 m/s
  • Minimalni doseg (boj): 10 m
  • Največji doseg: 1.280 m (3.300 ft)
  • Prodiranje: 300 mm

Največji učinkoviti doseg[uredi | uredi kodo]

  • Nepremični cilj: 220 m

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Zemljevid označuje uporabnike raketometa M8. Z modro so označeni zdajšnji uporabniki z redečo nekdanji.

Trenutni uporabniki[uredi | uredi kodo]

Nekdanji uporabniki[uredi | uredi kodo]

  •  Hrvaška - umaknjen iz uporabe, nadomestili s švedskim AT4.
  •  Slovenija - umaknjen iz uporabe, nadomestili z nemškim  MATADOR.
  •  Jugoslavija - prenesen na naslednice.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2020. Pridobljeno 29. marca 2018.
  2. 2,0 2,1 »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2018. Pridobljeno 29. marca 2018.
  3. http://www.javno.com/hr-svijet/mladi-srbin-zoljom-pokusao-ubiti-zeninu-obitelj_204817 Arhivirano 2018-10-05 na Wayback Machine. (hrvaško)
  4. http://www.index.hr/vijesti/clanak/u-doboju-pomahnitali-nasilnik-zoljom-gadjao-suprugu-i-njene-roditelje/410193.aspx (hrvaško)
  5. http://www.aimpress.ch/dyn/pubs/archive/data/200103/10323-005-pubs-zag.htm Arhivirano 2018-01-08 na Wayback Machine. (hrvaško)
  6. http://www.index.hr/vijesti/clanak/grcka-predala-srbiji-optuzenog-za-atentat-na-djindjica/247539.aspx (hrvaško)
  7. http://sr.wikisource.org/sr-el/%D0%9F%D1%80%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%B0%D1%9A%D0%B5_%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D0%B0_%D0%88%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B%D0%B0 (srbsko)
  8. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2014. Pridobljeno 25. oktobra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]