Mosin-Nagant

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mosin-Nagant
Mosin Nagant series of rifles.jpg
Glavne ruske/sovjetske različice puške Mosin-Nagnat. Z vrha:
  1. Puška M91
  2. Kozaška ali dragonska puška M91
  3. Karabinka M07
  4. Puška M91/30
  5. Ostrostrelna puška M91/30 PU
  6. Karabinka M38
  7. Karabinka M44
  8. Karabinka M59
Vrsta: repetirka
Država izvora: Zastava Rusije Rusko cesarstvo
Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1891 do danes
Uporabniki: glej razdelek uporabniki
Vojne: glej razdelek uporaba
Zgodovina izdelave
Oblikovalec: Sergej Mosin in Léon Nagant
Proizvajalec: Tula, Iževsk, Sestrorjeck, Châtellerault, Remington, New England Westinghouse ter številni drugi
V proizvodnji: 1891 - 1965
Število izdelanih: okoli 37 milijonov
Različice: glej različice
Značilnosti
Naboj: 7,62x54 R
7,62x53 R (finske različice)
8x50 R Mannlicher (avstroogrske predelave)
7,92x57 Mauser (poljske predelave)
Način delovanja: repetiranje vrtljivega valjastega zaklepa
Hitrost na ustju: puške: ~ 865 m/s
karabinke: ~ 800 m/s
Sistem polnjenja: 5 nabojev z okvirčka v fiksen nabojnik

Mosin-Nagant (tudi trilinijska puška ali Mosinka) je znana ruska repetirka, ki sta jo v prvi polovici 20. stoletja množično uporabljali ruska cesarska vojska in rdeča armada ter številne države Vzhodnega bloka. Ime je dobila po ruskem topniškem poročniku Sergeju Ivanoviču Mosinu, ki je zasnoval zaklep in belgijskemu puškarju Emilu Nagantu, ki je zasnoval shrambo za strelivo.

Zgodovina in opis[uredi | uredi kodo]

Ruska pehota s puškami Mosin-Nagant in nasajenimi bajoneti med prvo svetovno vojno.

Puška se repetira z uporabo valjastega zaklepa ter uporablja strelivo kalibra 7,62 mm. Od tu izhaja ime trilinijska puška, rusko ime za desetino merske enote inč je "linija" meri 2,54 mm, 3 "linije" oziroma 0,3 inča oziroma palca merijo 7,62 mm. Polnila se je z okvirčka, s petimi naboji skozi odprt zaklep na zgornji strani puške. V uporabo ruske cesarske vojske je prišla leta 1891 z namenom, da bi zamenjala takrat že zastarelo enostrelko Berdan ameriškega izvora. Zaradi svoje robustnosti in zanesljivosti, se je odlično izkazala v jarkih prve svetovne vojne in na obsežnih bojiščih druge svetovne vojne. V Rusiji in drugih državah uporabnicah tega orožja je bilo izdelanih več kot trideset različic te puške. Leta 1965 je Mosin-Nagant, kot standardno orožje ruske vojske zamenjala avtomatska puška AK, s tem pa se je prenehala tudi proizvodnja te znamenite puške. Od leta 1891 pa do 1965 je bilo izdelanih 37 milijonov kosov pušk, ki se še danes uporabljajo na različnih koncih sveta.

Različice[uredi | uredi kodo]

Tabela glavnih ruskih in sovjetskih različic:[1][2]

Različica Dolžina [cm] Dolžina cevi [cm] Masa [kg] Bajonet
Puška M1891 130,8 80 4,3 snemljiv
Kozaška/dragonska puška M1891 123,2 73 4 snemljiv
Karabinka M1907 101,5 50,8 3,3 brez
Puška M1891/30 123,2 73 4 snemljiv
Karabinka M38 101,6 51,4 3,4 snemljiv
Karabinka M44 101,6 51,4 4,1 vgrajen, preklopen

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Puška Mosin-Nagant je bila uporabljena v mnogih vojnah in drugih konfliktih širom sveta.

Nekateri izmed njih so:

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinSpec.htm
  2. ^ http://www.mosinnagant.net/ussr/M1907-Carbine.asp
  3. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM9130A.htm
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Marušič, Jakob (2006). "Nosili so jo tudi naši stari očetje : puška mosin nagant". Revija Obramba (Zveza častnikov Slovenije): 61–63. COBISS 235576576.  Neznan parameter |month= ni upoštevan (pomoč)
  5. ^ Philip Jowett (20 July 2012). Finland at War 1939-45. Osprey Publishing. str. 47. ISBN 978-1-78200-125-6. 
  6. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM9130H.htm
  7. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM44H.htm
  8. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM44P.htm
  9. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM9130R.htm
  10. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM44R.htm
  11. ^ http://7.62x54r.net/MosinID/MosinM44EEC.htm
  12. ^ Bogdanivić, Branko (1990). Puške : dva veka pušaka na teritoriji Jugoslavije. Beograd: Sportinvest. str. 148. ISBN 86-7597-001-3. 
  13. ^ Imenik pešadijskih sredstava i pešadijskih kompleta JNA (srbohrvaščina). VIZ. 1985. str. 48. 
  14. ^ http://www.veterani-ljubljane.si/e_files/content/Posveti/LOGISTIKA%20TO-magistrat%207JUN2011.pdf