Sirska državljanska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sirska državljanska vojna
Syrian Civil War map.svg
  Pod nadzorom sirske vlade
  Pod nadzorom sirske opozicije
  Pod nadzorom sirskih Kurdov
  Pod nadzorom Islamske države
  Pod nadzorom al-Nusre
  Sporno območje med več stranmi
Datum 15. marec 2011 (2011-03-15) - danes
(700110000000000000010 let, 700152000000000000052 dni)
Prizorišče Sirija (razširitev v nekatere sosednje države)

Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية‎) je trenutni oboroženi konflikt v Siriji. Nemiri so se pričeli v začetku pomladi leta 2011 v okviru protestov arabske pomladi, z vsedržavnimi protesti proti predsedniku Bašar al Asadu. Vlada je proteste nasilno zatrla. Konflikt je iz mirnih protestov postopoma prerasel v oboroženi upor.

Zaradi vojne je veliko število civilistov zapustilo Sirijo in emigriralo v sosednje države in širše.

V prvih letih je vladna stran izgubila precej ozemlja, zlasti na vzhodu države, kjer so nadzor nad provincami Deir-ez-Zor, Hasaka in Raka prevzeli uporniki (Svobodna sirska vojska) in kurdske milice. Leta 2014 je prišlo do naglega vzpona Islamske države. Po njihovi ofenzivi v provinci Homs leta 2015 in izgubi province Idlib konec marca istega leta, je postal položaj vladne strani zelo težak, vprašanje preživetje režima pa je postalo kritično.

Jeseni 2015 pride do ruske vojaške intervencije na strani vlade, ki je potekala predvsem z letalskimi enotami. V bližini Latakije je bilo zgrajeno rusko vojaško letališče Hmejmim, kjer je bil postavljen sistem zračne obrambe S-400. Letala, udeležena v vojni, so bila Mikojan Mig-29K, Suhoj Su-24, Suhoj Su-25, Suhoj Su-30, Suhoj Su-34, Suhoj Su-35, Suhoj Su-57 in Tupoljev Tu-160. V letu 2016 se je odvila bitka za Alep, v okviru katere koalicija sirske vlade, Rusije, Irana in Hezbolaha osvoji največje sirsko mesto. Bitka je bila s strani analitikov prepoznana kot odločilna bitka v vojni.[1] V letih 2017-2019 osvoji vladna stran večino ozemlja upornikov v provincah Rif-Dimašk, Hama, Homs, Dara, Alep in Idlib.

Rusko intervencijo je omogočala tudi Ruska vojna mornarica, ki je s svojimi amfibijskimi ladjami razredov Ropuča in Nosorog prevažala vojaško tehniko iz Sevastopola v svoje sirsko pomorsko oporišče Tartus. Ruske fregate razreda Admiral Grigorovič, korvete razreda Bujan in podmornice razreda Varšavjanka so na sirske cilje sprožile tudi napade z manevrnimi raketami Kaliber.

V letu 2015 se začne tudi intervencija mednarodne skupnosti proti Islamski državi, ki so jo vodile kurdske milice ob zračni podpori mednarodne koalicije. Do leta 2018 izgubi Islamska država še zadnje dele ozemlja v provinci Homs. Leta 2016 se je intervencije udeležila tudi Turčija s kopensko operacijo in okupirala del ozemlja ob svoji meji v provincah Alep, Raka in Hasaka.

Sirija je bila med državljansko vojno prizorišče geopolitičnih posrednih konfliktov med Iranom in Izraelom ter med Rusijo in Turčijo. Ti so se kazali v obliki letalskih napadov izraelskih lovskih letal F-16 na iranske enote v Siriji ter v obliki turške sestrelitve ruskega letala Su-24 24. novembra 2015.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Endgame in Aleppo, the most decisive battle yet in Syria's war". washingtonpost.com (angleščina). 14. december 2016. Pridobljeno dne 20. marec 2021.
  2. "Turkey's downing of Russian warplane - what we know". bbc.com (angleščina). 1. december 2015. Pridobljeno dne 20. marec 2021.