Pojdi na vsebino

Sirska državljanska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sirska državljanska vojna
Del arabske pomladi in arabske zime, razlitja iraške državljanske vojne, vojne proti Islamski državi, globalne vojne proti terorizmu, kurdsko-turškega konflikta, iransko-izraelske in iransko-savdske proksi vojne

Vojaške razmere decembra 2024:
Sirska prehodna vlada:
  Tahrir al Šam[a] in zavezniki
  Arabski prebežniki iz SDF
Avtonomna uprava
severne in vzhodne Sirije:
  Sirske demokratične sile in ameriška okupacija
Sirska prehodna vlada:
  Sirska narodna vojska in turška okupacija
Ostali:
  Južna operacijska soba
  Ruska okupacija
  Sirska svobodna vojska
  Sirska svobodna vojska in ameriška okupacija
  Izraelska okupacija[b]
  Negotovo/mešano
     Prisotnost Islamske države
(podroben zemljevid)
Datum15. marec 2011 (2011-03-15)[c] – danes
(700114000000000000014 let in 700136000000000000036 dni)
Prizorišče
Sirija (z razlitji v sosednje države)
Status

Aktualen konflikt

Udeleženci
Glej celoten seznam
Žrtve in izgube

Skupno število mrtvih
580.000[11]–617,910+[12]

Civilne smrti
219.223–306.887+[d]

Število razseljenih ljudi

Sirska državljanska vojna je aktualni večstranski konflikt v Siriji, ki vključuje različne državne in nedržavne akterje. Marca 2011 je nezadovoljstvo ljudstva z vladavino Bašarja al Asada sprožilo obsežne proteste in prodemokratične shode po vsej Siriji kot del širših protestov arabske pomladi v regiji. Po mesecih zatiranja s strani vladnega varnostnega aparata so se po vsej državi začele oblikovati različne oborožene uporniške skupine, kot je Svobodna sirska vojska, kar je označilo začetek sirskega upora. Do sredine leta 2012 je upor prerasel v pravo državljansko vojno.

Uporniške sile, ki so prejemale orožje od Nata in držav Zalivskega sveta za sodelovanje, so sprva močno napredovale proti vladnim silam, ki so prejemale finančno in vojaško podporo Irana in Rusije. Uporniki so zavzeli regionalni prestolnici Raka leta 2013 in Idlib leta 2015. Posledično sta Iran in Rusija leta 2014 in 2015 sprožila ločene vojaške intervencije v podporo sirski vladi, s čimer sta spremenila ravnotežje v konfliktu. Do konca leta 2018 so vse trdnjave upornikov razen delov regije Idlib padle v roke vladnim silam.

Leta 2014 je Islamska država zmagala v številnih bitkah tako proti uporniškim frakcijam kot proti sirski vladi. Skupaj s sočasnim uspehom v Iraku je skupini uspelo prevzeti nadzor nad velikim delom vzhodne Sirije in zahodnega Iraka, zaradi česar je koalicija CJTF pod vodstvom ZDA nad skupino sprožila kampanjo zračnega bombardiranja, hkrati pa zagotavljala kopensko podporo in oskrbo večinoma kurdskim milicam sirskih demokratičnih sil. Islamska država je bila konec leta 2017 ozemeljsko poražena, kar je doseglo vrhunec v ofenzivah v Raki in Deir ez Zorju. Avgusta 2016 je Turčija začela večstransko invazijo na severno Sirijo kot odgovor na ustanovitev Rojave, v procesu pa se je hkrati borila tudi proti Islamski državi in vladnim silam. Po dogovoru o premirju se je bojevanje med marcem 2020 in koncem leta 2024 na frontnih črtah večinoma umirilo, z občasnimi manjšimi spopadi.

Hudi spopadi so se obnovili novembra 2024 z veliko uporniško ofenzivo na severozahodu, ki jo je ob podpori zavezniških skupin sirske narodne vojske vodila skupina Tahrir al Šam (HTS), v kateri so uporniške skupine zavzele Alep, Hamo in Homs. Južni uporniki, ki so se do tedaj s sirsko vlado pobotali, so nato sprožili svojo lastno ofenzivo in zavzeli Darajo in Suvajdo. Sirska svobodna vojska in Sirske demokratične sile so prav tako sprožile lastni ofenzivi v Palmiri in Deir ez Zorju. Do 8. decembra so uporniške sile zavzele prestolnico Damask, čemur je sledil padec batističnega režima, sirski predsednik Bašar pa je pobegnil v Moskvo. Istega dne so izraelske sile vdrle v sirski guvernat Kuneitra, da bi zavzele ločitveno območje ZN na Golanski planoti.

Pregled

[uredi | uredi kodo]

Izvor konflikta

[uredi | uredi kodo]

Marca 2011 je nezadovoljstvo ljudstva z batistično vlado pripeljalo do obsežnih protestov in prodemokratičnih shodov po vsej Siriji, kot del širših protestov arabske pomladi v regiji.[16][17] Številne proteste so varnostne sile zadušile v nasilnem zatrju, ki ga je ukazal Bašar al Asad, kar je povzročilo na desettisoče smrti in pridržanj, med katerimi je bilo veliko civilistov.[17][16] Sirska revolucija se je spremenila v upor z oblikovanjem odporniških milic po vsej državi, ki se je do leta 2012 sprevrgel v pravo državljansko vojno.[e]

Potek dogodkov

[uredi | uredi kodo]

Vojno vodi več frakcij. Sirske arabske oborožene sile skupaj z domačimi in tujimi zavezniki predstavljajo Sirsko arabsko republiko in Asadovo vlado. Nasprotuje ji Začasna sirska vlada, velika zveza prodemokratičnih, nacionalističnih opozicijskih skupin (katere vojaške sile sestavljajo Sirska nacionalna vojska in zavezniške Svobodne sirske milice). Druga opozicijska frakcija je Sirska odrešitvena vlada, katere oborožene sile zastopa koalicija sunitskih milic, ki jih vodi skupina Tahrir al Šam. Neodvisna od njih je avtonomna uprava severne in vzhodne Sirije, katere vojaška sila so Sirske demokratične sile (SDF), večetnične sile z arabsko večino, ki jih vodijo kurdske ljudske obrambne enote (YPG). Druge konkurenčne frakcije vključujejo džihadistične organizacije, kot sta podružnica Al Kaide Huras al Din (naslednica Fronte Al Nusra) in Islamska država (IS).

Številne tuje države, kot so Iran, Rusija, Turčija in Združene države, so bile neposredno vpletene v državljansko vojno in nudile podporo nasprotujočim si frakcijam v konfliktu. Iran, Rusija in Hezbolah vojaško podpirajo Sirsko arabsko republiko, pri čemer Rusija izvaja zračne napade in kopenske operacije v državi od septembra 2015. Od leta 2014 mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA izvaja zračne in kopenske operacije predvsem proti Islamski državi in ​​občasno proti proasadovim silam ter vojaško in logistično podpira frakcije, kot sta Revolucionarna komando vojska in Sirske demokratične sile (SDF). Turške sile trenutno zasedajo dele severne Sirije in se od leta 2016 borijo proti SDF, IS in Asadovi vladi, medtem ko aktivno podpirajo Sirsko narodno vojsko (SNA). Med letoma 2011 in 2017 so se boji iz sirske državljanske vojne prelili v Libanon, ko so nasprotniki in podporniki sirske vlade odpotovali v Libanon, da bi se borili in napadali drug drugega na libanonskih tleh. Medtem ko je Izrael uradno nevtralen, redno izmenjuje ogenj na mejah in izvaja ponavljajoče se udarce proti Hezbolahu in iranskim silam, katerih prisotnost v zahodni Siriji vidi kot grožnjo.[18][19]

Nasilje v vojni je doseglo vrhunec v letih 2012–2017, vendar razmere ostajajo krizne.[20][21] Do leta 2020 je sirska vlada nadzorovala približno dve tretjini države in utrjevala oblast.[22][23] Boji na frontni črti med Asadovo vlado in opozicijskimi skupinami so se do leta 2023 večinoma umirili, vendar je v severozahodni Siriji prihajalo do rednih izbruhov nasilja, v južni Siriji pa so se pojavili obsežni protesti, ki so se razširili po vsej državi kot odziv na obsežno avtokratsko politiko in gospodarsko situacijo. Protesti so bili označeni kot podobni revoluciji leta 2011, kateri je sledila državljanska vojna.[24][25][26][27][28]

Vojna je povzročila približno 470.000–610.000 nasilnih smrti, kar jo postavlja na mesto drugega najsmrtonosnejšega konflikta v 21. stoletju po drugi kongovski vojni.[29] Mednarodne organizacije so tako rekoč vse vpletene strani – Asadovo vlado, IS, opozicijske skupine, Iran, Rusijo,[30] Turčijo[31] in koalicijo pod vodstvom ZDA[32] obtožile hudih kršitev človekovih pravic in pokolov.[33] Konflikt je povzročil veliko begunsko krizo, saj je na milijone ljudi zbežalo v sosednje države, kot so Turčija, Libanon in Jordanija;[34][35] precejšnje število ljudi si je zatočišče poiskalo tudi v državah zunaj Bližnjega vzhoda, med drugim v Nemčiji, ki je od leta 2011 sprejela več kot pol milijona Sircev.[35] Med vojno so bile sprožene številne mirovne pobude, vključno z mirovnimi pogajanji o Siriji v Ženevi marca 2017, ki so jih vodili Združeni narodi, vendar so se spopadi nadaljevali.[36]

Trenutno stanje

[uredi | uredi kodo]

Oktobra 2019 so kurdski voditelji Rojave, avtonomne regije v Siriji, objavili, da so dosegli pomemben dogovor s sirsko vlado pod Asadom. Ta dogovor je bil sklenjen po umiku ZDA iz Sirije. Kurdski voditelji so sklenili ta dogovor, da bi pridobili pomoč Sirije pri zaustavitvi sovražnih turških sil, ki so vdrle v Sirijo in napadale Kurde.[37][38][39]

Državljanska vojna se je do začetka leta 2023 večinoma umirila in zašla v pat položaj. Mirovni inštitut Združenih držav Amerike je dejal:

Dvanajst let po začetku uničujoče državljanske vojne v Siriji se zdi, da se je konflikt umiril. Čeprav je približno 30 % države pod nadzorom opozicijskih sil, so se hudi spopadi večinoma zaustavili in obstaja vse večji regionalni trend k normalizaciji odnosov z režimom Bašarja al Asada. V zadnjem desetletju je konflikt izbruhnil v enega najbolj zapletenih na svetu, v katerem je sodelovala vrtoglava vrsta mednarodnih in regionalnih sil, opozicijskih skupin, proksijev, lokalnih milic in skrajnih skupin. Sirsko prebivalstvo je bilo brutalno trpinčeno, skoraj pol milijona ubitih, 12 milijonov jih je zbežalo z domov, da bi našli varnost drugje, ter vsesplošna revščina in lakota. Medtem pa prizadevanja za politično rešitev niso prišla nikamor, zato Asadov režim ostaja trdno na oblasti.[40]

Ameriški svet za zunanje odnose je dejal:

Vojna, katere brutalnost je nekoč prevladovala na naslovnicah časopisov, se je znašla v neprijetni pat poziciji. Upanje na spremembo režima je večinoma zamrlo, mirovna pogajanja so bila neuspešna, nekatere regionalne vlade pa ponovno razmišljajo o svojem sodelovanju s sirskim voditeljem Bašarjem al Asadom. Vlada je ponovno prevzela nadzor nad večino države in Asadov nadzor nad oblastjo se zdi varen.[41]

Leta 2023 glavni vojaški spopad ni bil med sirsko vlado in uporniki, temveč med turškimi silami in frakcijami v Siriji. Konec leta 2023 so turške sile nadaljevale z napadi na kurdske sile v regiji Rojava.[42] Z začetkom 5. oktobra 2023 so turške oborožene sile sprožile vrsto zračnih in kopenskih napadov proti Sirskim demokratičnim silam v severovzhodni Siriji. Zračni napadi so se začeli kot odgovor na bombni napad na Ankaro leta 2023, za katerega turška vlada trdi, da so ga izvedli napadalci iz severovzhodne Sirije.[43]

27. novembra 2024 so poročali, da so uporniki v nenadni ofenzivi v severozahodni Siriji zavzeli 13 vasi, vključno s strateškima mestoma Urm Al Sughra in Andžara, ter bazo 46, največjo bazo sirskega režima v regiji.[44] 28. novembra so poročali, da so ruska in sirska bojna letala v odgovor na ofenzivo bombardirala položaje upornikov. Poleg tega so iranski državni mediji poročali, da je bil brigadni general Islamske revolucionarne garde (IRGC) Kiumars Pourhašemi, višji iranski vojaški svetovalec v Siriji, ubit v Alepu.[45][46] Naslednji dan so uporniške sile vstopile v Alep in znova zagnale spopad za mesto.[47] 30. novembra je bilo zaseženih še več naselij, uporniki pa so vstopili v Hamo in Homs.[48][49][50][51][52] 7. decembra 2024 so uporniške sile dosegle obrobje Damaska.[53] Temu je sledilo obvestilo poveljstva sirske vojske častnikom, da se je Asadov režim končal.[54][55][56] Istega dne je Rusija potrdila, da je Asad zapustil Sirijo in odstopil,[57][58][59][60][61] Asadova družina pa je pobegnila v Moskvo in v Rusiji dobila azil.[62][63][64][65]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V prvih letih je vladna stran izgubila precej ozemlja, zlasti na vzhodu države, kjer so nadzor nad guvernati Deir-ez-Zor, Hasaka in Raka[66] prevzeli uporniki (Svobodna sirska vojska) in kurdske milice. Leta 2014 je prišlo do naglega vzpona Islamske države.[67] Po njihovi ofenzivi v guvernatu Homs leta 2015 in izgubi guvernata Idlib konec marca istega leta, je postal položaj vladne strani zelo težak, vprašanje preživetje režima pa je postalo kritično.[68]

V letu 2015 se začne intervencija mednarodne skupnosti proti Islamski državi, ki so jo vodile kurdske milice ob zračni podpori mednarodne koalicije. Do leta 2018 izgubi Islamska država še zadnje dele ozemlja v guvernatu Homs. Leta 2016 se je intervencije udeležila tudi Turčija s kopensko operacijo in okupirala del ozemlja ob svoji meji v guvernatih Alep, Raka in Hasaka.

Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni

[uredi | uredi kodo]

Jeseni 2015 je prišlo do ruske vojaške intervencije na strani vlade, ki je potekala predvsem z letalskimi silami.[69][70][71] V bližini Latakije je bilo zgrajeno rusko vojaško letališče Hmejmim, kjer je bil postavljen sistem zračne obrambe S-400. Letala, udeležena v vojni, so bila MiG-29K, Su-24, Su-25,[72] Su-30, Su-34, Su-35,[73] Su-57, Tu-22M[74] in Tupoljev Tu-160. V letu 2016 se je odvila Bitka za Alep, v okviru katere je koalicija sirske vlade, Rusije, Irana in Hezbolaha osvojila največje sirsko mesto. Bitka je bila s strani analitikov prepoznana kot odločilna bitka v vojni.[75]

Konec leta 2016 je bila pred sirsko obalo nameščena tudi bojna skupina ruske letalonosilke Admiral Kuznjecov razreda Admiral Kuznjecov skupaj s težko jedrsko raketno križarko Pjotr Veliki razreda Orlan in rušilcema razreda Fregat Severomorsk in Vice-admiral Kulakov.[76][77] Admiral Kuznjecov je s posredovanjem v vojni doživel bojni krst, saj so njegovi palubni lovci MiG-29K in Su-33 opravili več napadov na tarče islamskih skrajnežev, v sklopu katerih sta bili dve letali izgubljeni.[78][79]

Rusko intervencijo je podpirala tudi Črnomorska flota Ruske vojne mornarice, ki je s svojimi amfibijskimi ladjami razredov Ropuča in Tapir prevažala vojaško tehniko iz Sevastopola v svoje sirsko pomorsko oporišče Tartus.[80] Ruske fregate razreda Burevestnik, korvete razreda Bujan in podmornice razreda Varšavjanka[81] so na sirske cilje sprožile tudi napade z manevrirnimi raketami 3M-54 Kalibr.

V letih 2017–2019 je vladna stran osvojila večino ozemlja upornikov v guvernatih Rif-Dimašk, Hama, Homs, Dara, Alep[82][83][84][85] in Idlib.[86][87]

Sirija je bila med državljansko vojno prizorišče geopolitičnih posrednih konfliktov med Iranom in Izraelom ter med Rusijo in Turčijo. Ti so se kazali v obliki letalskih napadov izraelskih lovskih letal F-16 na iranske enote v Siriji ter v obliki turške sestrelitve ruskega letala Su-24 24. novembra 2015.[88]

Leta 2021 je Rusija v Siriji prvič uporabila tri orožne sisteme, kar kaže na precej bolj odločno držo Rusije na Bližnjem vzhodu. 25. maja 2021 so bili prvič v zgodovini v Sirijo nameščeni trije mornariški bombniki Tu-22M,[89] kar se je časovno ujelo s krstno plovbo najnovejše britanske letalonosilke Queen Elizabeth skozi Sredozemsko morje v Indijski ocean.[90] 25. junija 2021 sta bila v Sirijo prvič nameščena dva prestreznika MiG-31K s hipersoničnimi balističnimi protiladijskimi raketami Kinžal.[91] in poskusno izstrelila raketo Kinžal isti dan[92][93] ter sodelovala v mornariških vajah s križarko Moskva in fregatama Admiral Essen ter Admiral Makarov in bombniki Tu-22M3.[94] Prav tako naj bi bil v tem času v Siriji preizkušen najnovejši sistem zračne obrambe S-500, ki naj bi uspešno sledil »radarsko nevidnim« palubnim lovcem F-35 letalonosilke Queen Elizabeth.[95]

Januarja 2022 so Sirske in Ruske letalske sile izvedle prvo skupno letalsko patruljiranje v zgodovini. Ruska lovska letala Su-35, bombniki Su-34 in letala za zgodnje opozarjanje A-50 ter sirska lovska letala MiG-23 in MiG-29 so izvedla polet nad Golansko planoto. Poleg tega je Rusko vojno letalstvo januarja svoja bojna letala začelo v Siriji prvič uporabljati izven svojega vojaškega letališča Hmejmim v Latakiji, in sicer je na vojaškem letališču Tijas oz. T-4 namestilo lovska letala MIG-29SMT.[96][97]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ustanovljen januarja 2017 z združitvijo Džajš al Ahrar (frakcija Ahrar al Šama), Fronte Ansar al Din, Džajš al Sune, Džabhat Fatah al Šama (naslednika Fronte Al Nusra) in Live al Hak
  2. ↑ Izraelska okupacija Golanskega višavja je prikazana s svetlo sivo barvo. Golansko višavje je od leta 1967 pod de facto nadzorom Izraela. Združene države Amerike so leta 2019 priznale izraelsko suverenost, vendar je ne priznavajo Združeni narodi ali druge države članice, razen Združenih držav Amerike in Izraela.[1][2]
  3. ↑ Več virov:[3][4][5][6][7][8][9][10]
  4. ↑ 88 % so jih ubile vladne ali ruske sile[12][13][14]
  5. ↑ Viri:
    • Kassam, Kamal; Becker, Maria (16. maj 2023). »Syrians of today, Germans of tomorrow: the effect of initial placement on the political interest of Syrian refugees in Germany«. Frontiers in Political Science. 5: 3. doi:10.3389/fpos.2023.1100446. ISSN 2673-3145.
    • »Syria: The story of the conflict«. BBC News. 11. marec 2016. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2018. Pridobljeno 21. junija 2018.
    • »Syrian Troops Open Fire on Protestors in Several Cities«. The New York Times. 25. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2018. Pridobljeno 23. maja 2018.
    • »Mid-East unrest: Syrian protests in Damascus and Aleppo« (v britanski angleščini). BBC News. 15. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2018. Pridobljeno 15. marca 2013.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Golan Heights: Trump signs order recognising occupied area as Israeli«. BBC News. 25. marec 2019.
  2. ↑ »The Golan Heights: What's at Stake With Trump's Recognition«. www.cfr.org (v angleščini). Council on Foreign Relations. 28. marec 2019.
  3. ↑ »Syrian Civil War Enters 10th Year«. Voice of America (v angleščini). RFE/RL. 15. marec 2020. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2024.
  4. ↑ »Syria: Grim 10-year anniversary of 'unimaginable violence and indignities'«. UN News (v angleščini). 15. marec 2021. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2024.
  5. ↑ Sherlock, Ruth; Neuman, Scott; Homsi, Nada (15. marec 2021). »Syria's Civil War Started A Decade Ago. Here's Where It Stands«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2024.
  6. ↑ Ozcan, Ethem Emre (14. marec 2021). »10 years since start of Syrian civil war«. Anadolu Ajansı. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2023.
  7. ↑ Romey, Kristin (9. marec 2022). »11 years into Syria's civil war, this is what everyday life looks like«. National Geographic. Photographs by Keo, William. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022.
  8. ↑ »Twelve years on from the beginning of Syria's war«. Al Jazeera (v angleščini). 15. marec 2023. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2024.
  9. ↑ Nawaz, Amna; Warsi, Zeba; Cebrián Aranda, Teresa (15. marec 2023). »Syrians mark 12 years of civil war with no end in sight«. PBS News (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. junija 2024.
  10. ↑ »Why has the Syrian war lasted 12 years?«. BBC News (v britanski angleščini). 15. marec 2016. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2024.
  11. ↑ »Syria«. GCR2P. 1. december 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2023.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Syrian Revolution 13 years on | Nearly 618,000 persons killed since the onset of the revolution in March 2011«. Syrian Observatory for Human Rights. 15. marec 2024. Pridobljeno 15. marca 2024.
  13. ↑ »UN Human Rights Office estimates more than 306,000 civilians were killed over 10 years in Syria conflict«. United Nations. 28. junij 2022. Pridobljeno 23. aprila 2023.
  14. ↑ »Civilian Deaths in the Syrian Arab Republic: Report of the United Nations High Commissioner for Human Rights«. United Nations. 28. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2022. Over the past ten years, civilians have borne the brunt of the conflict, with an estimated 306,887 direct civilian deaths occurring.
  15. ↑ »Syria emergency«. United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR).
  16. ↑ 16,0 16,1 »Syria: The story of the conflict«. BBC News. 11. marec 2016. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2018. Pridobljeno 21. junija 2018.
  17. ↑ 17,0 17,1 Kassam, Kamal; Becker, Maria (16. maj 2023). »Syrians of today, Germans of tomorrow: the effect of initial placement on the political interest of Syrian refugees in Germany«. Frontiers in Political Science. 5: 3. doi:10.3389/fpos.2023.1100446. ISSN 2673-3145.
  18. ↑ »U.S.-Russian ceasefire deal holding in southwest Syria«. Reuters. 9. julij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2018. Pridobljeno 7. novembra 2017.
  19. ↑ Death toll in alleged Israeli strikes near Damascus up to 23 fighters — monitor Arhivirano 7 February 2020 na Wayback Machine., Times of Israel
  20. ↑ »2021 will be a defining year for Syria«. Middle East Institute.
  21. ↑ »Crisis in Syria: Economic crisis compounds a decade of war«. International Rescue Committee (IRC). 31. januar 2022.
  22. ↑ Chulov, Martin (26. maj 2021). »'Mob boss' Assad's dynasty tightens grip over husk of Syria«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2021.
  23. ↑ Twelve years on from the beginning of Syria's war By Al Jazeera Staff ,15 Mar 2023.
  24. ↑ Security Council: 12 years of war, leaves 70 per cent of Syrians needing aid, 25 January 2023, UN official website.
  25. ↑ Suleiman, Ali Haj (23. avgust 2023). »Anti-government protests in Syria continue for sixth day«. Al Jazeera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2023.
  26. ↑ »Anti-government protests shake Syrian provinces amid anger over economy«. The Guardian. 26. avgust 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2023.
  27. ↑ Abdulrahim, Raja (31. avgust 2023). »Rare Protests in Syria Summon Echoes of Arab Spring«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. avgusta 2023.
  28. ↑ »Syria Protests Spurred by Economic Misery Stir Memories of the 2011 Anti-Government Uprising«. Asharq al-Awsat. 29. avgust 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. avgusta 2023.
  29. ↑ Ray, Michael. »8 Deadliest Wars of the 21st Century«. Britannica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2020.
  30. ↑ »Russia accused of war crimes in Syria at UN security council session«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2019. Pridobljeno 18. marca 2019.
  31. ↑ »Damning evidence of war crimes by Turkish forces and allies in Syria«. Amnesty International. 18. oktober 2019. Arhivirano iz spletišča dne 2. decembra 2019. Pridobljeno 9. februarja 2020.
  32. ↑ Dewan, Angela; McGann, Hillary (5. junij 2018). »US-led strikes on Raqqa may amount to war crimes, Amnesty says«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 5. junija 2018. Pridobljeno 5. junija 2018.
  33. ↑ Barnard, Anne; Hubbard, Ben; Fisher, Ian (15. april 2017). »As Atrocities Mount in Syria, Justice Seems Out of Reach«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2017. Pridobljeno 18. maja 2017.
  34. ↑ Karasapan, Omer (27. januar 2022). »Syrian refugees in Jordan: A decade and counting«. Brookings Institution.
  35. ↑ 35,0 35,1 Todd, Zoe (19. november 2019). »By the Numbers: Syrian Refugees Around the World«. Frontline (v English). Public Broadcasting Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2019. Pridobljeno 30. aprila 2023.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  36. ↑ Lundgren, Magnus (2016). »Mediation in Syria: Initiatives, strategies, and obstacles, 2011–2016«. Contemporary Security Policy. 37 (2): 283–298. doi:10.1080/13523260.2016.1192377. S2CID 156447200. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2017. Pridobljeno 20. januarja 2017.
  37. ↑ Ibrahim, Arwa (15. oktober 2019). »Syria's Kurds forge 'costly deal' with al-Assad as US pulls out«. Al Jazeera English. Pridobljeno 27. oktobra 2024.
  38. ↑ Regan, Helen; Mackintosh, Eliza (14. oktober 2019). »Kurdish forces backed by US strike deal with Syria's Assad, in major shift in 8-year war«. CNN. Pridobljeno 27. oktobra 2024.
  39. ↑ McKernan, Bethan (14. oktober 2019). »Turkey-Syria offensive: Kurds reach deal with Damascus to stave off assault«. The Guardian. Pridobljeno 27. oktobra 2024.
  40. ↑ Yacoubian, Mona (14. marec 2023). »Syria's stalemate has only benefitted Assad and his backers«. United States Institute of Peace. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2023. Pridobljeno 27. oktobra 2024.
  41. ↑ Laub, Zachary (14. februar 2023). »Syria's civil war: the descent into horror«. Council on Foreign Relations. Pridobljeno 27. oktobra 2024.
  42. ↑ Glynn, Sarah (9. oktober 2023). »Turkey is trying to bomb Rojava out of existence«. Bella Caledonia. Pridobljeno 27. oktobra 2024.
  43. ↑ »Turkey says bombers came from Syria, eyes cross-border targets«. Reuters. 4. oktober 2023. Pridobljeno 5. oktobra 2023.
  44. ↑ Kourdi, Eyad; Edwards, Christian (27. november 2024). »Syrian rebels launch major attack on regime forces in Aleppo province«. CNN.
  45. ↑ Al-Khalidi, Suleiman; Toksabay, Ece (28. november 2024). »Syrian and Russian jets bomb rebel-held northwest Syria«. Reuters.
  46. ↑ Salem, Mostafa (28. november 2024). »Syria's rebels exploit weaknesses in Iran's proxies to launch surprise offensive«. CNN.
  47. ↑ Abdulrahim, Raja (29. november 2024). »Syrian Rebels Reach City of Aleppo, in Biggest Advance in Years«. The New York Times. Pridobljeno 29. novembra 2024.
  48. ↑ Shaiovich, Niv (30. november 2024). »Syrian army retreats from Hama amid rebel gains«. Ynetnews (v angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2024.
  49. ↑ »Syrian rebels closing in on city of Hama - report«. The Jerusalem Post | JPost.com (v angleščini). 30. november 2024. Pridobljeno 30. novembra 2024.
  50. ↑ Armstrong, Kathryn (8. december 2024). »Syrian rebels say they have taken control of Homs«. BBC News (v britanski angleščini). Pridobljeno 8. decembra 2024.
  51. ↑ »Syria's US-backed Kurdish forces seize Deir ez-Zor as Assad hangs by thread«. Al Monitor (v angleščini). 6. december 2024.
  52. ↑ »US-backed Syrian Free Army advances in Homs, with reports of clashes with regime forces in Palmyra«. Middle East Monitor. 6. december 2024.
  53. ↑ »Syrian President Bashar al-Assad has left Damascus to an unknown destination, say two senior army officers«. Reuters. 7. december 2024.
  54. ↑ Al-Khalidi, Suleiman; Azhari, Timour (8. december 2024). »Syrian rebels topple President Assad, his whereabouts unknown«. Reuters. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  55. ↑ Al Jazeera Staff (8. december 2024). »What happened in Syria? How did al-Assad fall?«. Al Jazeera. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  56. ↑ Bloomberg News (8. december 2024). »Assad's Fall: The End of Syria's Brutal Ruling Dynasty«. Bloomberg. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  57. ↑ Ju-min Park, Stephen Farrell, Rupam Jain, Marc Jones, Kylie Maclellan, Farouq Suleiman (8. december 2024). »Syria Live: Assad has left Syria, Russia says, as Damascus falls to rebels«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2024. Pridobljeno 8. decembra 2024.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  58. ↑ Bloomberg (8. december 2024). »Assad Left Syria and Stepped Down, Russia Says«. Bloomberg. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  59. ↑ »Syrian rebels claim to have entered Damascus as regime's defenses collapse«. cnn.com. CNN. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  60. ↑ »Assad said to flee Damascus for unknown destination«. www.timesofisrael.com.
  61. ↑ »Assad regime collapses as Syrian rebels enter Damascus«. axios.com. Axios. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  62. ↑ Gebeily, Maya; Azhari, Timour (8. december 2024). »Assad gets asylum in Russia, rebels sweep through Syria«. Reuters. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  63. ↑ »Assad is in Moscow, Russian state media reports«. BBC News. 8. december 2024. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  64. ↑ »Syria Latest«. Bloomberg. 8. december 2024. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  65. ↑ »Syria's President Bashar al Assad is in Moscow and has been granted asylum, confirms Russian state media«. Sky News. 8. december 2024 – prek Yahoo News.
  66. ↑ Zeina Karam (5. marec 2013). »Syrian Rebels Battle Regime Holdouts in Raqqa«. USA Today. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2014. Pridobljeno 27. avgusta 2014.
  67. ↑ »Al-Qaida offshoot in fierce offensive, carves out territory across Syria and Iraq«. Reuters. 10. junij 2014. Pridobljeno 10. junija 2014.
  68. ↑ »Islamists enter flashpoint city in northwest Syria: monitor«. AFP. 28. marec 2015.
  69. ↑ Американский Б-52 разбомбил сирийскую деревню Rosijskaja Gazeta, 10 January 2017.
  70. ↑ Генштаб РФ: самолеты ВКС совершили уже более 5 тысяч вылетов в Сирии и уничтожили больше 2 тысяч бензовозов с нефтью ИГ NEWSru, 25 December 2015.
  71. ↑ Начальник Главного оперативного управления Генерального штаба Вооруженных Сил Российской Федерации подвел итоги деятельности российских ВКС в Сирии в 2015 году Russian Defence ministry website, 25 December 2015.
  72. ↑ ВКС РФ и ВВС Сирии впервые выполнили совместную боевую задачу в небе [RF Air Force and Air Force of Syria have conducted a joint combat mission for the first time]. RIA Novosti (v ruščini). 14. januar 2015. Pridobljeno 14. januarja 2016.
  73. ↑ Птичкин, Сергей (1. februar 2016). Россия перебросила в Сирию новейшие Су-35С (v ruščini). Rossiyskaya Gazeta. Pridobljeno 1. februarja 2016.
  74. ↑ Встреча с главой Минобороны Сергеем Шойгу The Kremlin website, 8 December 2015.
  75. ↑ »Endgame in Aleppo, the most decisive battle yet in Syria's war«. washingtonpost.com (v angleščini). 14. december 2016. Pridobljeno 20. marca 2021.
  76. ↑ »Авианосная группа кораблей Северного флота начала поход в Средиземное море«. RIA Novosti. 15. oktober 2016. Pridobljeno 15. oktobra 2016.
  77. ↑ Ripley, Tim (17. oktober 2016). »Russian carrier sails for the Mediterranean«. IHS Jane's 360. Jane's. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2016. Pridobljeno 17. oktobra 2016.
  78. ↑ O'Connor, Sean; Binnie, Jeremy; Ripley, Tim (28. november 2016). »Russian carrier jets flying from Syria, not Kuznetsov«. janes.com. IHS Janes 360. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2016. Pridobljeno 28. novembra 2016.
  79. ↑ Cenciotti, David (5. december 2016). »Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on Kuznetsov aircraft carrier«. The Aviationist. Pridobljeno 5. decembra 2016.
  80. ↑ Russia’s upper house ratifies agreement on naval base in Syria’s Tartus TASS, 26 December 2017.
  81. ↑ »Russia hits targets in Syria from Mediterranean submarine«. BBC. 8. december 2015. Pridobljeno 9. decembra 2015.
  82. ↑ »Final phase of evacuations from rebel-held eastern Aleppo underway«. Sky News. 21. december 2016. Pridobljeno 22. decembra 2016.
  83. ↑ Paul Antonopoulos (21. december 2015). »Syrian army cut Damascus-Aleppo highway«. Al-Masdar News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2018. Pridobljeno 23. decembra 2015. Arhivirano 2018-06-17 na Wayback Machine.
  84. ↑ Hala Jaber [@HalaJaber] (21. december 2015). ».2/ #SAA now controls 3/4 of #Aleppo's southern Reef« (Tweet). Pridobljeno 23. decembra 2015 – prek Twitterja.
  85. ↑ Leith Fadel (22. december 2015). »Hezbollah, Syrian Army control 3/4 of southern Aleppo after completing phase 2 of the offensive«. Al-Masdar News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2018. Pridobljeno 23. decembra 2015. Arhivirano 2018-08-13 na Wayback Machine.
  86. ↑ ВКС РФ за сутки уничтожили в районе Акербата 180 объектов боевиков TASS, 12 September 2017.
  87. ↑ »Assad vows to defeat rebels, as forces capture new ground«. AP NEWS. 16. februar 2020. Pridobljeno 16. februarja 2020.
  88. ↑ »Turkey's downing of Russian warplane - what we know«. bbc.com (v angleščini). 1. december 2015. Pridobljeno 20. marca 2021.
  89. ↑ »Tu-22M3 bombers' presence in Syria aims to stabilize situation, says Russian lawmaker«. TASS. 25. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  90. ↑ »Carrier Strike Group deployment to visit 40 countries«. www.royalnavy.mod.uk. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2021. Pridobljeno 25. junija 2021.
  91. ↑ »Россия впервые перебросила в Сирию носители гиперзвуковых ракет МиГ-31К«. ria.ru. 25. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 25. junija 2021. Pridobljeno 25. junija 2021.
  92. ↑ »Истребители с ракетами "Кинжал" поразили "противника" в Средиземном море«. ria.ru. 25. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 25. junija 2021. Pridobljeno 25. junija 2021.
  93. ↑ »Истребитель МиГ-31К нанёс удар гиперзвуковой ракетой "Кинжал" по неизвестной цели в Сирии«. avia.pro (v ruščini). 29. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 2. julija 2021.
  94. ↑ »Russian naval ships, aircraft kick off drills in Mediterranean«. tass.com. 25. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 25. junija 2021. Pridobljeno 25. junija 2021.
  95. ↑ »Неизвестная система ПВО, размещённая на авиабазе "Хмеймим", перепугала НАТО«. avia.pro (v ruščini). 1. julij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2021. Pridobljeno 2. julija 2021.
  96. ↑ https://tass.com/defense/1392105
  97. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2022. Pridobljeno 28. januarja 2022.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sirska_državljanska_vojna&oldid=6417586«