Tupoljev Tu-160

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tu-160
Pilotska kabina
Tu-160 v bazi Engels, glavna strateška ruska baza
Shematika

Tupoljev Tu-160 (rusko Туполев Ту-160, NATO oznaka: Blackjack) nadzvočni štirimotorni strateški bombnik, ki so ga zasnovali v biroju Tupoljev v takratni Sovjetski zvezi. Ima štiri turboventilatorske motorje in gibljiva krila (lahko spreminja naklon kril). Je eno izmed največjih in najtežjih vojaških letal.

V uporabi je vstopil leta 1987 in je zadnji strateški bombnik v Sovjetski zvezi. Trenutno je v uporabo 17 letal, edini uporabnik je Vojno letalstvo Rusije. Trenutno poteka modernizacija desetih letal na različico TU-160M. Proizvodnja je bila majhna (samo 36 letal), zaradi razpada Sovjetske zveze.

Čeprav je večji od ameriškega Rockwell B-1 Lancer in leti hitreje, je radarsko manj zaznaven (manjši radarski presek). Tu-160 uporablja Fly-by-wire krmilni sistem.

V Sovjetski zvezi so planirali zgraditi nadzvočni bombnik že v 1960-ih letih. Leta 1972 so objavili razpis za večnamenski težki bombnik, s spremenljivim naklonom krila ("swing-wing") in hitrostjo Mach 2,3. Nov bombnik je odgovor na ameriški B-1. Tupoljev je dal oznako novemu letalu Aircraft 160M. Nekaj delov so uporabili od nadzvočnega potniškega Tu-144. Njegovi tekmeci so bili Mjasiščev M-18 in Suhoj T-4.[1]

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Posadka: 4 (pilot, kopilot, bombardir, operater obrambni sistemvov)
  • Dolžina: 54,10 m (177 ft 6 in)
  • Razpon kril: (20° naklon): 55,70 m (189 ft 9 in), (65° naklon): 35,60 m (116 ft 9¾ in)
  • Višina: 13,10 m (43 ft 0 in)
  • Površina kril: največja: 400 m² (4 306 ft²), nagnjena: 360 m² (3 875 ft²)
  • Prazna teža: 110 000 kg (242 505 lb)
  • Naložena teža: 267 600 kg (589 950 lb)
  • Maks. vzletna teža: 275 000 kg (606 260 lb)
  • Motorji: 4 × Samara NK-321 turboventilatorski motor
  • Potisk motorjev: 137,3 kN (30 865 lbf) vsak brez dodatnega zgorevanja; 245 kN (55 115 lbf) vsak z dodatnim zgorevanjem
  • Maks. hitrost: Mach 2,05 (2 220 km/h, 1 200 vozlov, 1 380 mi/h) na 12 200 m (40 000 čevljev)
  • Potovalna hitrost: Mach 0,9 (960 km/h, 518 vozlov, 596 mph)
  • Dolet: 12 300 km (7 643 milj) , Mach 0,77 in 6 × H-55SM raket
  • Bojni radij: 7 300 km (3 994 navtičnih milj, 4 536 milj); 2 000 km (1 080 nmi, 1 240 mi) z Mach 1,5
  • Največja višina leta: 15 006 m (49 235 čevljev)
  • Hitrost vzpenjanja: 70 m/s (13 860 čevljev/min)
  • Razmerje vzgon/upor: 18,5–19,
  • Razmerje potisk/masa: 0,37
  • Bojni tovor: 40 000 kg

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Sergeyev, Pavel. "Белый лебедь" (rusko). Lenta.ru, 30 April 2008. Retrieved 5 August 2009.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • The Directory of the World's Weapons. Leicester, UK: Blitz Editions, 1996. ISBN 978-1-85605-348-8.
  • Eden, Paul, ur. (1. junij 2006). The Encyclopedia of Modern Military Aircraft. London: Amber Books, 2004. ISBN 1-904687-84-9.
  • Jackson, Paul (2003). Jane's All The World's Aircraft 2003–2004. Coulsdon, Združeno kraljestvo: Jane's Information Group. ISBN 0-7106-2537-5.
  • Taylor, Michael J. H. Brassey's World Aircraft & Systems Directory. London: Brassey's, 1996. ISBN 1-85753-198-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]