Tupoljev Tu-22M

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tu-22M
Tu-22M3
Vloga Strateški bombnik, mornarski bombnik
Proizvajalec/-ci Tupoljev
Krstni polet 30.avgust 1969
Uveden 1972
Status V uporabi
Glavni uporabniki Sovjetske letalske sile>
Ruske letalske sile
Ukrajinske letalske sile
Indijska mornarica
Izdelovan 1967–1997[1]
Število izdelanih 497
Razvit iz Tupoljev Tu-22
Tupoljev Tu-22M
Protiladijska raketa Raduga Kh-22,
Shema

Tupoljev Tu-22M (Russko: Туполев Ту-22М; NATO oznaka: Backfire) je srednje veliki nadzvočni mornarski in strateški bombnik iz konstrukcijskega biroja Tupoljev iz Sovjetske zveze. Veliko letal je še vedno v uporabi pri Ruskih letalskih silah.

Uporaba gibljivih kril (spreminjanje naklona kril v letu) se je pokazalo za uspešno na letalih MiG-23 in Su-17. Omogoča kratko vzletno s stezo, efektivno križarjenje in veliko hitrost. Sprva so letalo imenovali Samoljot 145 (Letalo 145), razvit je bil iz Tu-22, nekaj delov ima tudi od Tu-98. Tu-22M ima podobno oborožitev kot predhodnik, npr. protiladijska raketa K-22. Vendar gre za povsem za novo zasnovano letalo, ki po sposobnostih in po izgledu precej drugačen od Tu-22, zato je oznaka Tu-22M malce zavajajoča. Nekateri špekulirajo, da je to zaradi birokratskih razlogov, da so dali zeleno luč za manjšo "modifikacijo", drugi pa da so nameroma zavedli zahodne vohune.

Med hladno vojno so Tu-22M uporabljale Sovjetske letalske sile (VVS) in mornarica Aviatsiya Voyenno-Morskogo Flota (AVMF) kot protiladijsko letalo. V 1970ih so simulirali napade na ameriške superletalonosilke,kdaj nameroma kršili Japonski zračni prostor in občasno vzburjali sosedske Švede.[2]

Uporabljali so ga tudi v Afghanistanu med leti 1987 in 1989, podobno kot Američani z Boeing B-52 Stratofortressv Vietnamu. Pozneje 1995 ju bil uporabljen tudi v Čečeniji. Ob razpadu Sovjetske zveze je ostalo 370 letal v uporabi.[3]

Rusi so ponujali Tu-22M veliko državam: Iranu, Kitajski in Indiji, ki je kupila nekaj letal. Sicer niso izvažali letal Bližnjevzhodnim državam, ki bi lahko grozile ameriškim silam v regiji.[4] [5]Obstaja možnost licenčne proizvodnje na Kitajskem za okrog 30 letal.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Posadka: 4 (pilot, kopilot, navigator, operater orožnih sistemov)
  • Dolžina: 42.4 m (139 ft 4 in)
  • Razpon kril:Razprta (20° naklon): 34,28 m (112 ft 6 in); Zložena (puščica) (65° naklon): 23,30 m (76 ft 6 in)
  • Višina: 11.05 m (36 ft 3 in)
  • Površina kril:Razprta: 183,6 m² (1 976 ft²) Zložena: 175,8 m² (1 892 ft²)
  • Prazna teža: 54 000 kg (119 000 lb)
  • Maks. vzletna teža: 124 000 kg (273 000 lb) ; 126 400 kg (278 700 lb)
  • Motorji: 2 × Kuznecov NK-25 turboventilatorski, 245,2 kN (55 100 lbf) vsak
  • Maks. hitrost: Mach 1,88 (2 000 km/h, 1 240 mph) na višini
  • Dolet: 6 800 km (4 200 mi, 3 700 nmi)
  • Bojni radij: 2 410 km (1 500 mi, 1 300 nmi)z tipičnim tovorom
  • Največja višina leta: 13 300 m (43 600 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 15 m/s (91 ft/s)
  • Obremenitev kril: 688 kg/m² (147 lb/ft²)
  • Razmerje potisk/masa: 0,40

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]