Ruska vojna mornarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ruska vojna mornarica
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Dejavna: 1696 (1696)–1917 (1917), 1992 (1992)–sedanjost[1]
Država: Zastava Rusije Rusija
Veja: Vojna mornarica
Velikost: 150.000 mornarjev (2018)
Približno 359+ zrakoplovov[2][3]

Plovila:

Struktura poveljstva: Oborožene sile Ruske federacije
Garnizija/Štab:
Zavetnik: Sveti Andrej [4]
Moto: "С нами Бог и Андреевский флаг!" (Z nami Bog in Andrejevski prapor!)
Barve: Bela, modra, črna             
Marš: Hitri – "Экипаж—Одна семья" (slovensko Posadka-ena družina)
Počasni – "Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота" (slovensko Počasni marš gardistov mornarice)
Konflikti: Po 1991: Rusko-gruzijska vojna
Protipiratska operacija v Adenskem zalivu
Priključitev Krima
Sirska državljanska vojna
Znani poveljniki: Peter Veliki
Admiral flote Sovjetske zveze Nikolaj Gerasimovič Kuznecov

Admiral flote Sovjetske zveze Sergej Gorškov

Obletnice: Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)
Dan podmorničarjev (19. marec)
Dan mornarjev (20. oktober)
Oznake
Prapor Ruske vojne mornarice (krma) Naval Ensign of Russia.svg
Prapor (premec) Naval Jack of Russia.svg
Zastavica Russia, Pendant of Naval (ships).svg Ordinary captain's pennant of Russia 1720-1870.png Russia, Pendant of Naval 2000 (ships).svg
Našitek Naval sleeve badge of the Russian Federation-1.svg

Ruska vojna mornarica (rusko: Военно-морской флот [ВМФ], Voieno-Мorskoi Flot [VMF], Vojna mornarica) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Ustanovljena je bila leta 1696, v trenutni obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico Skupnosti neodvisnih držav (ki je nasledila Sovjetsko vojno mornarico po razpadu Sovjetske zveze konec decembra 1991).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo predhodnico sodobne Ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil Peter Veliki. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak, tisti, ki ima mornarico, ima obe[5] Simbole Ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno.

Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)

Ruska vojna mornarica je nasledila veliko večino opreme in infrastrukture Sovjetske vojne mornarice in se deli na Severno floto, Tihooceansko floto, Črnomorsko floto, Baltsko floto, Kaspijsko flotiljo, 5. operativno eskadro na Bližnjem vzhodu, Pomorsko letalstvo in Obalne enote.

Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število plovil, sposobnih plovbe in gradnja novih sta dramatično upadla. Po letu 2000 začne gradnja novih plovil, zlasti podmornic, dobivati nov pospešek in Ruska vojna mornarica začne prejemati v uporabo jedrske podmornice razredov Borej in Jasen ter dizel-električne podmornice razredov Varšavjanka in Lada. Gradnja ladij poteka v bolj omejenem obsegu, kar je konsistentno s preferencami Sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež Ameriški vojni mornarici, ker bi bila gradnja površinske flote, temelječe na letalonosilkah, neprimerna za geografski položaj z zaprtimi morji obdane Rusije in predraga. Novozgrajene ladje so izdelane v okviru razredov fregat Admiral Gorškov in Burevestnik ter korvet Steregušči, Bujan in Karakurt. V manjšem meri so grajene tudi amfibijske ladje razredov Ivan Gren in Ivan Rogov. Večje ladje, kot so rušilci razredov Sarič in Fregat, križarke razredov Atlant ter Orlan in letalonosilke sovjetske proizvodnje, so po drugi strani množično modernizirani in se uporabljajo naprej. Globoki modernizaciji so bile podvržene tudi jurišne jedrske podmornice razredov Ščuka-B in Antej, ki bodo postale nosilke sodobnih manevrnih izstrelkov, kot je 3M-54 Kalibr.

Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)

Poleg tega se po letu 2000 v Ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic začne izboljševati stanje pripravljenosti. To je razvidno iz večjega števila pomorskih vaj in daljnih odprav. Prve večje pomorske vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000, po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu. Podobno se je povečalo število daljnih odprav, med katerimi izstopa obkrožitev sveta fregate Admiral Gorškov med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v Ruski vojni mornarici po letu 1889.[6]

Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, Oceanski ščit 2019. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 plovil, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.[7] 22 znanih ladij so križarka Maršal Ustinov, rušilec Severomorsk in fregata Admiral Gorškov Severne flote ter fregata Jaroslav Mudri, korvete Steregušči, Soobrazitelni,[8] Stojki, Bojki, Passat, Gejzer, Serpuhov, Mitišči, Čuvašija, Moršansk, Liven, Urengoj, R-257 in amfibijskodesantne ladje Aleksandr Šabalin, Kaliningrad, Minsk ter Koroljov Baltske flote.[9] Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica Smolensk, fregata Admiral Kasatonov, korveta Gremjašči in dizel-električna podmornica Kronštadt.[10]

Junija 2021 je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Severna flota je poslala v Barentsovo morje dve križarki (Maršal Ustinov razreda Atlant in Pjotr Veliki razreda Orlan),[11] Tihooceanska flota pa je imela večje vaje nenavadno daleč od ruske obale v osrednjem delu Tihega oceana s križarko Varjag razreda Atlant, rušilcema Maršal Šapošnikov in Admiral Panteljejev razreda Fregat ter korvetami Gromki, Soveršeni in Aldar Cidenžapov razreda Steregušči,[12] medtem ko je bil rušilec Admiral Tribuc nameščen v Južnokitajskem morju skupaj z jurišno jedrsko podmornico Nerpa razreda Ščuka-B.[13] To je bilo prvič po hladni vojni, da je imela Ruska vojna mornarica vaje v osrednjem delu Tihega oceana. V vajah je bila udeležena tudi največja pomožna ladja Ruske vojne mornarice, sledilna ladja Maršal Krilov, ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, pa tudi bolnišnična ladja Irtiš.[14]

Od 3. maja 2019 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice admiral Nikolaj Jevmenov, ki je na položaju zamenjal admirala Vladimirja Koroljova.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "History of the Russian Navy". Russian Navy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2016. Pridobljeno dne 25. julija 2016.
  2. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p. 185.
  3. "World Air Forces 2015" (PDF). Flight International. 2015. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 19 December 2014. Pridobljeno dne 27. novembra 2015.
  4. Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2 February 2019 na Wayback Machine. Pridobljeno dne 2. februarja 2019.
  5. Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia Arhivirano 18 November 2018 na Wayback Machine., avtor Thom Wheeler
  6. "Russia's Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment". tass.com/ (angleščina). 19 August 2019. Pridobljeno dne 19. marca 2021.
  7. "70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise". navyrecognition.com (angleščina). 2 August 2019. Pridobljeno dne 19. marca 2021.
  8. "Гвардейский почерк" (angleščina). 27 September 2019. Pridobljeno dne 13 June 2021.
  9. Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf
  10. http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg
  11. "Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills" (angleščina). 1 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  12. "RF Navy's Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific" (angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  13. "https://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/" (angleščina). 4 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  14. "Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота" (angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno dne 14 June 2021.