Ruska vojna mornarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ruska vojna mornarica
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Dejavna: 1696 (1696)–1917 (1917), 1992 (1992)–sedanjost[1]
Država: Zastava Rusije Rusija
Veja: Vojna mornarica
Velikost: 150.000 mornarjev (2018)
Približno 359+ zrakoplovov[2][3]

Plovila:

Struktura poveljstva: Oborožene sile Ruske federacije
Trenutni poveljnik: Admiral Nikolaj Jevmenov
Garnizija/Štab:
Zavetnik: Sveti Andrej [4]
Moto: "С нами Бог и Андреевский флаг!" (Z nami Bog in Andrejevski prapor!)
Barve: Bela, modra, črna             
Marš: Hitri – "Экипаж—Одна семья" (slovensko Posadka-ena družina)
Počasni – "Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота" (slovensko Počasni marš gardistov mornarice)
Konflikti: Po 1991: Rusko-gruzijska vojna
Protipiratska operacija v Adenskem zalivu
Priključitev Krima
Sirska državljanska vojna
Znani poveljniki: Peter Veliki
Admiral flote Sovjetske zveze Nikolaj Gerasimovič Kuznecov

Admiral flote Sovjetske zveze Sergej Gorškov

Obletnice: Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)
Dan podmorničarjev (19. marec)
Dan mornarjev (20. oktober)
Oznake
Prapor Ruske vojne mornarice (krma) Naval Ensign of Russia.svg
Prapor (premec) Naval Jack of Russia.svg
Zastavica Russia, Pendant of Naval (ships).svg Ordinary captain's pennant of Russia 1720-1870.png Russia, Pendant of Naval 2000 (ships).svg
Našitek Naval sleeve badge of the Russian Federation-1.svg

Ruska vojna mornarica (rusko: Военно-морской флот [ВМФ], Voieno-Мorskoi Flot [VMF], Vojna mornarica) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Ustanovljena je bila leta 1696, v trenutni obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico Skupnosti neodvisnih držav (ki je nasledila Sovjetsko vojno mornarico po razpadu Sovjetske zveze konec decembra 1991).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo predhodnico sodobne Ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil Peter Veliki. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak, tisti, ki ima mornarico, ima obe[5] Simbole Ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno.

Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)

Ruska vojna mornarica je nasledila veliko večino opreme in infrastrukture Sovjetske vojne mornarice in se deli na Severno floto, Tihooceansko floto, Črnomorsko floto, Baltsko floto, Kaspijsko flotiljo, 5. operativno eskadro na Bližnjem vzhodu, Pomorsko letalstvo in Obalne enote. Leta 2021 je Rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da obravnava zamisel o ustanovitvi nove flote, pristojno za Arktiko.[6]

Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število plovil, sposobnih plovbe in gradnja novih sta dramatično upadla. Po letu 2000 začne gradnja novih plovil, zlasti podmornic, dobivati nov pospešek in Ruska vojna mornarica začne prejemati v uporabo jedrske podmornice razredov Borej in Jasen ter dizel-električne podmornice razredov Varšavjanka in Lada. Gradnja ladij poteka v bolj omejenem obsegu, kar je konsistentno s preferencami Sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež Ameriški vojni mornarici, ker bi bila gradnja površinske flote, temelječe na letalonosilkah, neprimerna za geografski položaj z zaprtimi morji obdane Rusije in predraga. Novozgrajene ladje so izdelane v okviru razredov fregat Admiral Gorškov in Burevestnik ter korvet Steregušči, Bujan in Karakurt. V manjšem meri so grajene tudi amfibijskodesantne ladje razredov Ivan Gren in Ivan Rogov. Večje ladje, kot so rušilci razredov Sarič in Fregat, križarke razredov Atlant ter Orlan in letalonosilke sovjetske proizvodnje, so po drugi strani množično modernizirani in se uporabljajo naprej. Globoki modernizaciji so bile podvržene tudi jurišne jedrske podmornice razredov Ščuka-B in Antej, ki bodo postale nosilke sodobnih manevrnih izstrelkov, kot je 3M-54 Kalibr.

Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)

Poleg tega se po letu 2000 v Ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic začne izboljševati stanje pripravljenosti. To je razvidno iz večjega števila pomorskih vaj in daljnih odprav. Prve večje pomorske vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000, po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu. Podobno se je povečalo število daljnih odprav, med katerimi izstopa obkrožitev sveta fregate Admiral Gorškov med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v Ruski vojni mornarici po letu 1889.[7]

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od 3. maja 2019 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice admiral Nikolaj Jevmenov, ki je na položaju zamenjal admirala Vladimirja Koroljova.

14. julija 2021 je ladjedelnica Sevmaš, ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da se prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov nahaja na morskem preizkušanju.[8] Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: Knjaz Oleg razreda Borej II, Novosibirsk razreda Jasen-M in Belgorod predelanega razreda Antej. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda Delfin Novomoskovsk in jurišnih jedrskih podmornic razredov Antej in Ščuka-B Čeljabinsk in Magadan. Povečana intenzivnost morskih preizkušanj je še en znak okrepljenega tempa gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji.

23. oktobra 2021 sta Ruska in Kitajska vojna mornarica organizirali prvo skupno patruljiranje vojnih ladij v zgodovini.[9] Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca Admiral Panteljejev in Admiral Tribuc, korveti Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov in Gromki ter poveljniška ladja Maršal Krilov. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino Cugaru med japonskima otokoma Honšu in Hokaido. Skupno delovanje Ruske in Kitajske vojne mornarice nakazuje pripravljenost na sodelovanje obeh velesil za omejitev moči ameriško vodenega varnostnega reda v Azijsko-tihooceanski regiji. Enakomerna zastopanost obeh držav nakazuje na enakopraven odnos v novonastalem de facto zavezništvu, kljub razlikam med velesilama (večje število ladij in večja ekonomska moč na kitajski ter večje število jedrskih podmornic, višja tehnološka raven in več jedrskega orožja na ruski strani). Glavni motivi za sodelovanje velesil so kitajski ozemeljski interesi (nadzor Tajvana in delov Južnokitajskega morja), ki jih ovira politika ZDA ter ruski interes po demonstraciji sposobnosti obrambe pred Ameriško vojno mornarico v Tihem oceanu, kljub mnogo manjši velikosti ruske Tihooceanske flote v primerjavi s sovjetskim obdobjem. Ta sposobnost temelji na modernizaciji obstoječih (razredi Fregat, Antej in Akula) in gradnji novih plovil (razredi Jasen, Varšavjanka, Gorškov in Steregušči) v zadnjem desetletju, vpeljavi nove generacije asimetričnih orožij (3M-22 Cirkon, 2M-39 Pozejdon in H-47M2 Kinžal) in skupnem delovanju s Kitajsko.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri flote, ena flotilja in ena eskadra.

Severna flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Severna flota.

Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka Admiral Kuznjecov in večina jedrskih podmornic ter rušilcev in križark.

Tihooceanska flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Tihooceanska flota.

Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je manjše število plovil, ki so operativna in niso v popravilu, poleg tega je višja povprečna starost plovil.

Črnomorska flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Črnomorska flota.

Črnomorska flota deluje iz oporišč Sevastopol in Novorusisk in je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami.

Baltska flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Baltska flota.

Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Flota uporablja pretežno manjša plovila in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami in edino, odlikovano z dvema redoma Rdeče zastave.

Kaspijska flotilja[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Kaspijska flotilja.

Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota Ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama razreda Gepard in šestimi korvetami razreda Bujan.

5. operativna eskadra[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: 5. operativna eskadra.

5. operativna eskadra je enota Ruske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Deluje iz oporišča Tartus v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju.

Oprema[uredi | uredi kodo]

Ladje in podmornice[uredi | uredi kodo]

Glej Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici.

Zrakoplovi[uredi | uredi kodo]

Glej Flota letalskega oddelka Ruske vojne mornarice.

Odprave in vaje[uredi | uredi kodo]

Oceanski ščit[uredi | uredi kodo]

Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila prva vaja organizirana v Mediteranskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.[10] Med njimi je bila križarka Maršal Ustinov, rušilca Smetlivi in Severomorsk, fregate Admiral Grigorović, Admiral Essen, Admiral Makarov, Pitlivi in Jaroslav Mudri, korvete Višni Voločjok, Grad Svijažsk in Veliki Ustjug in dizel-električni podmornici Kolpino in Veliki Novgorod. Med prisotnimi letali so bili bombniki Tu-160 in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in palubni lovci Su-33 in MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni. Glede na število sodelujočih ladij in oddaljenost od ruske obale je z njo primerljiva samo vaja junija 2021 v bližini Havajev.[11]

Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, Oceanski ščit 2019. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 plovil, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.[12] 22 znanih ladij so križarka Maršal Ustinov, rušilec Severomorsk in fregata Admiral Gorškov Severne flote ter fregata Jaroslav Mudri, korvete Steregušči, Soobrazitelni,[13] Stojki, Bojki, Passat, Gejzer, Serpuhov, Mitišči, Čuvašija, Moršansk, Liven, Urengoj, R-257 in amfibijskodesantne ladje Aleksandr Šabalin, Kaliningrad, Minsk ter Koroljov Baltske flote.[14] Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica Smolensk, fregata Admiral Kasatonov, korveta Gremjašči in dizel-električna podmornica Kronštadt.[15]

Avgusta 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.

Avgusta/septembra 2021 vaja Oceanski ščit ni bila organizirana, toda junija je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v Ženevi, podobno kot operaciji Aport in Atrina, ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje Ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje Ruske vojne mornarice razen rušilca Severomorsk, kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze.

Severna flota je poslala v Barentsovo morje križarki Maršal Ustinov razreda Atlant in Pjotr Veliki razreda Orlan, rušilca Vice-admiral Kulakov razreda Fregat ter podmornice Kaluga razreda Paltus, Gepard razreda Ščuka-B in Dmitri Donskoj razreda Akula,[16][17][18][19][20][21] pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo Pjotr Morgunov.[22][23]

Lokacija mornariških vaj v Tihem oceanu junija 2021 v bližini 23°, -170°

Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu Tihega oceana, kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po hladni vojni. Vključevale so križarko Varjag razreda Atlant, rušilca Maršal Šapošnikov in Admiral Panteljejev razreda Fregat, korvete Gromki, Soveršeni in Aldar Cidenžapov razreda Steregušči,[24] jedrsko podmornico (najverjetneje Omsk razreda Antej[25]) ter vohunsko ladjo Karelija.[26][27] Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 navtičnih milj jugovzhodno od Kurilskih otokov simulirale napad na sovražnikovo udarno letalonosilno skupino ladij. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja Maršal Krilov, ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, bolnišnična ladja Irtiš in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki MiG-31.[28] 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki Tu-95, ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo letalonosilno udarno skupino ladij v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev Il-78.

Rušilec Admiral Tribuc je bil nameščen v Južnokitajskem morju skupaj z jurišno jedrsko podmornico Nerpa razreda Ščuka-B.[29]

Črnomorska flota je 18. junija poslala križarko Moskva v Sredozemsko morje.[30]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "History of the Russian Navy". Russian Navy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2016. Pridobljeno dne 25. julija 2016.
  2. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p. 185.
  3. "World Air Forces 2015" (PDF). Flight International. 2015. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 19 December 2014. Pridobljeno dne 27. novembra 2015.
  4. Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2 February 2019 na Wayback Machine. Pridobljeno dne 2. februarja 2019.
  5. Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia Arhivirano 18 November 2018 na Wayback Machine., avtor Thom Wheeler
  6. https://tass.com/defense/1346611
  7. "Russia's Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment". tass.com/ (angleščina). 19 August 2019. Pridobljeno dne 19. marca 2021.
  8. "Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море" (ruščina). 14. julij 2021. Pridobljeno dne 24 September 2021.
  9. "Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific" (angleščina). 23. oktober 2021. Pridobljeno dne 23 October 2021.
  10. "Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/". kp.ru. 2 November 2018. Pridobljeno dne 12 July 2021.
  11. "Черноморский флот получит 18 новых кораблей". rg.ru. 3 December 2018. Pridobljeno dne 12 July 2021.
  12. "70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise". navyrecognition.com (angleščina). 2 August 2019. Pridobljeno dne 19. marca 2021.
  13. "Гвардейский почерк" (angleščina). 27 September 2019. Pridobljeno dne 13 June 2021.
  14. Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf
  15. http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg
  16. "Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills" (angleščina). 1 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  17. "Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills" (angleščina). 15 June 2021. Pridobljeno dne 15 June 2021.
  18. "ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки" (ruščina). 16 June 2021. Pridobljeno dne 17 June 2021.
  19. "Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море" (ruščina). 17 June 2021. Pridobljeno dne 17 June 2021.
  20. "Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки" (angleščina). 19 June 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.
  21. "Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills" (angleščina). 15 June 2021. Pridobljeno dne 15 June 2021.
  22. "Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки" (angleščina). 19 June 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.
  23. "Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops" (angleščina). 18 June 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.
  24. "RF Navy's Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific" (angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  25. https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12375483@egNews
  26. https://news.usni.org/2021/05/26/russian-navy-surveillance-ship-quietly-operating-off-hawaii
  27. "Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника" (angleščina). 21 June 2021. Pridobljeno dne 21 June 2021.
  28. "Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота" (angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno dne 14 June 2021.
  29. "Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia" (angleščina). 4 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  30. "Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море" (ruščina). 18. junij 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.