Ruska vojna mornarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ruska vojna mornarica
Военно-морской флот Российской Федерации
Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Aktivno1696 (1696)–1917 (1917), 1992 (1992)–sedanjost[1]
Država Rusija
VejaVojna mornarica
Velikost150.000 mornarjev (2018)
Približno 359+ zrakoplovov[2][3]
Struktura poveljstvaOborožene sile Ruske federacije
Poveljstvo
ZavetnikSveti Andrej[4]
Moto"С нами Бог и Андреевский флаг!" (Z nami Bog in Andrejevski prapor!)
BarveBela, modra, črna             
MaršHitri – "Экипаж—Одна семья" (slovensko Posadka-ena družina)
Počasni – "Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота" (slovensko Počasni marš gardistov mornarice)
ObletniceDan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)
Dan podmorničarjev (19. marec)
Dan mornarjev (20. oktober)
Flota
KonfliktiPo 1991: Rusko-gruzijska vojna
Protipiratska operacija v Adenskem zalivu
Priključitev Krima
Sirska državljanska vojna
Spletna stranUradna stran
Poveljniki
Vrhovni poveljnik Admiral Nikolaj Anatoljevič Jevmenov
Načelnik štaba Admiral Aleksandr Viktorovič Vitko
Namestnik vrhovnega poveljnika Viceadmiral Vladimir Lvovič Kasatonov
Znani poveljnikiPeter Veliki
Admiral flote Sovjetske zveze Nikolaj Gerasimovič Kuznecov
Admiral flote Sovjetske zveze Sergej Georgijevič Gorškov
Oznake
Prapor Ruske vojne mornarice (krma)Naval ensign of Russia.svg
Prapor (premec)Naval Jack of Russia.svg
ZastavicaRussia, Pendant of Naval (ships).svg Ordinary captain's pennant of Russia 1720-1870.png Russia, Pendant of Naval 2000 (ships).svg
NašitekNaval sleeve badge of the Russian Federation-1.svg
Srednji znakMiddle Emblem of the Russian Navy.svg
Mali znakSmall emblem of the Russian Navy.svg

Ruska vojna mornarica (rusko Военно-морской флот [ВМФ], Vojenno-morskoj flot [VMF], Vojna mornarica) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Ustanovljena je bila leta 1696, v trenutni obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico Skupnosti neodvisnih držav (ki je nasledila Sovjetsko vojno mornarico po razpadu Sovjetske zveze konec decembra 1991).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo predhodnico sodobne Ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil Peter Veliki. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe[6] Simbole Ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno.

Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)
Mornarji križarke Admiral Kornilov Ruske imperialne mornarice leta 1895
Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)

Ruska vojna mornarica je nasledila veliko večino opreme in infrastrukture Sovjetske vojne mornarice in se deli na Severno floto, Tihooceansko floto, Črnomorsko floto, Baltsko floto, Kaspijsko flotiljo, 5. operativno eskadro na Bližnjem vzhodu, mornariško letalstvo in Obalne enote. Leta 2021 je Rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da obravnava zamisel o ustanovitvi nove flote, pristojno za Arktiko.[7]

Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe in gradnja novih sta dramatično upadla. Po letu 2000 začne gradnja novih ladij, zlasti podmornic, dobivati nov pospešek in Ruska vojna mornarica začne prejemati v uporabo strateške jedrske podmornice razreda Borej in jurišne jedrske podmornice razreda Jasen ter dizel-električne podmornice razredov Varšavjanka in Lada. Gradnja ladij poteka v bolj omejenem obsegu, kar je konsistentno s preferencami Sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež Ameriški vojni mornarici, ker bi bila gradnja površinske flote, temelječe na letalonosilkah, neprimerna za geografski položaj z zaprtimi morji obdane Rusije in predraga. Novozgrajene ladje so izdelane v okviru razredov fregat Admiral Gorškov in Burevestnik ter korvet Steregušči, Bujan in Karakurt. V manjši meri so grajene tudi amfibijskodesantne ladje razredov Ivan Gren in Ivan Rogov. Večje ladje, kot so raketni rušilci razredov Sarič in Fregat, raketne križarke razredov Atlant ter Orlan in letalonosilke sovjetske proizvodnje, so po drugi strani množično modernizirani in se uporabljajo naprej. Globoke modernizacije so bile deležne tudi jurišne jedrske podmornice razredov Ščuka-B in Antej, ki bodo postale nosilke sodobnih manevrirnih izstrelkov 3M-54 Kalibr, P-800 Oniks in 3M-22 Cirkon.

Poleg tega se po letu 2000 v Ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic začne izboljševati stanje pripravljenosti. To je razvidno iz večjega števila mornariških vaj in daljnih odprav. Prve večje mornariške vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000, po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu. Podobno se je povečalo število daljnih odprav, med katerimi izstopa obplutje sveta fregate Admiral Gorškov med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v Ruski vojni mornarici po letu 1889.[8]

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od 3. maja 2019 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice admiral Nikolaj Anatoljevič Jevmenov, ki je na položaju zamenjal admirala Vladimirja Ivanoviča Koroljova. Njegov namestnik je od leta 2021 admiral Aleksandr Mihajlovič Nosatov.[9]

14. julija 2021 je ladjedelnica Sevmaš, ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da se prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov nahaja na morskem preizkušanju.[10] Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: Knjaz Oleg razreda Borej II, Novosibirsk razreda Jasen-M in Belgorod predelanega razreda Antej. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda Delfin Novomoskovsk in jurišnih jedrskih podmornic razredov Antej in Ščuka-B Čeljabinsk in Narval. Povečana intenzivnost morskih preizkušanj je še en znak povišanega tempa gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji.

Vodstvo[uredi | uredi kodo]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Od leta 2012 je sedež Ruske vojne mornarice ponovno v stavbi Admiralti v Sankt Peterburgu. Ruske mornariške sile so mešanica profesionalnih in vpoklicanih mornarjev, ki služijo enoletni vojaški rok. Skupno število mornarjev v vojni mornarici je bilo leta 2020 ocenjeno med 150.000–160.000[11] (leta 2006: 142.000). Leta 2008 je bila napovedana selitev štaba vojne mornarice na mesto zgodovinskega poveljstva Ruske imperialne mornarice. Selitev je bila dokončana novembra 2012.[12]

Ruska vojna mornarica je razdeljena na štiri bojne rodove: površinske sile, podmorniške sile, mornariško letalstvo in obalne enote.[13] Vojna mornarica poleg tega vključuje tudi podporne enote na morju in na kopnem. Ne vključuje posebnih enot. Mornariške specnaz brigade so del Glavnega obveščevalnega direktorata, ki so pridružene posameznim flotam ter Protidiverzantskim silam in sredstvom (PDSS) (enote, ki ščitijo vojno mornarico pred vdori sovražnikovih posebnih enot) spadajo pod Obalne enote.

Vaje protidiverzantskih sil Baltske flote leta 2017

Med hladno vojno so Sovjetske oborožene sile razlikovale med različnimi mornariškimi poveljstvi. Glavni floti sta bili Severna in Tihooceanska flota. Zadolženi sta bili za samostojne operacije na odprtem morju in sta za ta namen vključevali strateške površinske, podmorniške in zračne sile, vključno z državnim jedrskim sredstvom odvračanja. Baltska in Črnomorska flota sta dobili zaradi omejene geografije Baltskega in Črnega morja bolj premišljeno vlogo pri podpiranju sosednjih kopenskih enot (Glavno poveljstvo enot v zahodni smeri v Legnici (Poljska) in Glavno poveljstvo enot v jugozahodni smeri v Kišinjevu).

Ti dve floti sta bili oboroženi z orožnimi sistemi krajšega dosega (dizel-električne podmornice, bombniki Su-24 in večja količina fregat in korvet). Zaradi zaprte narave Kaspijskega morja (sicer povezanega z Baltskim in Črnim morjem z reko Volgo in sistemom rek in kanalov, ki so plovni za ladjo v velikosti korvete), je imela njegova Kaspijska flotilja še bolj omejeno vlogo kot flote in je imela obrambno vlogo s podpiranjem Glavnega poveljstva enot v južni smeri v Bakuju.

S koncem hladne vojne je sledilo opazno zmanjšanje enot. Pred Rusko vojaško reformo 2008 so bile štiri flote enakovredne šestim vojaškim okrožjem. Ko so ukrepi reforme stopili v veljavo je bilo število vojaških okrožij zmanjšano in so postala Kombinirana strateška poveljstva in štiri flote in ena flotilja so jim bile podrejene, z enakim statusom kot kopenske in zračne armade.

Zaradi povečanega zanimanja Rusije v Arktični regiji in pomena ruske zahodne/severozahodne mornariške obrambe, je postala Severna flota 12. decembra 2014 osnova novonastalega petega Kombiniranega strateškega poveljstva Severna flota (s 1. januarjem 2021 polnopravno vojaško okrožje – Severno vojaško okrožje).[14]

Podmorniške in površinske sile[uredi | uredi kodo]

Podmorniške in površinske sile pomenijo hrbtenico vojne mornarice. Podmornice so del namenskih podmorniških eskader in flotilj ali del eskader in flotilj, mešanih s površinskimi silami. Ruska vojna mornarica ohranja rigidno sestavo, katere ravni poveljstva bi bile lahko po vojaških pravilih neposredno izenačene z ustreznimi kopenskimi in zračnimi ustrezniki.

Obalne enote[uredi | uredi kodo]

Obalne enote so sestavljene iz Mornariške pehote in Obalnih raketnih in artilerijskih enot.

Ruska mornariška pehota je amfibijska sila Ruske vojne mornarice in izvirajo iz časa, ko je Peter Veliki izdal dekret o pehotnem polku z mornariško opremo leta 1705. Od svoje ustanovitve je doživela boj v napoleonskih vojnah, krimski vojni, rusko-japonski vojni, prvi in drugi svetovni vojni, čečenskih vojnah in rusko-gruzijski vojni. Pod vodstvom admirala Sergeja Georgijeviča Gorškova med hladno vojno je Sovjetska vojna mornarica razširila doseg mornariške pehote in jo večkrat namestila po celem svetu. Od razpada Sovjetske zveze se je njen pomen zelo zmanjšal.

Ruska mornariška pehota med strateško vajo Vostok 2010 na območju Vladivostoka

Sovjetska mornariška pehota in njena ruska naslednica imata sloves elitnih jurišnih enot. Zaradi njihovih črnih uniform in srditega nastopa v bojih v Črnem in Baltskem morju med drugo svetovno vojno, je sovjetska mornariška pehota dobila vzdevek "črna smrt" (nemško der schwarze Tod). Ruska mornariška pehota je mehanizirana sila, organizirana v brigade, samostojne polke in samostojne bataljone. Vsaka brigada ima tankovski bataljon, bataljon samovozne artilerije, bataljon samovozne zračne obrambe, bataljon mehanizirane mornariške pehote, druge podporne enote in en zračno-desantni bataljon mornariške pehote, opremljen s padali, z nalogo voditi amfibijska izkrcanja.

Enote za obalno obrambo Ruske vojne mornarice so navadne mehanizirane brigade z glavno nalogo preprečevati sovražnikova amfibijska izkrcanja. Primer teh so enote za obalno obrambo Baltske flote. Po letu 2010 prihaja do integracije mornariške pehote in enot za obalno obrambo zaradi poenostavitve strukture mornariškega poveljevanja in tudi nove arktične brigade mornariške pehote, ki so v procesu oblikovanja v Severnem vojaškem okrožju, spadajo v ta proces.

Tudi enote obalne artilerije igrajo pomembno vlogo za vojno mornarico. Geografija Barentsovega, Baltskega, Črnega in Ohotskega, pa tudi Kaspijskega morja dela nameščanje obalnih protiladijskih sistemov v vlogi preprečevanja dostopa sovražniku zelo učinkovito. Uporabljajo sistem nadzvočnih protiladijskih raket K-300P Bastion-P z raketami P-800 Oniks, sistem podzvočnih raket 3K60 Bal z raketami H-35, rakete 3M-54 Kalibr, A-222E Bereg-E 130 mm obalni mobilni artilerijski sistem in samovozne sisteme za zračno obrambo.

Mornariško pehoto in obalne enote vodi namestnik poveljnika za mornariško pehoto Ruske vojne mornarice, generalpolkovnik Aleksandr Kolpacenko. Njihov moto je "Tam kjer smo mi, tam je zmaga!".

Mornariško letalstvo[uredi | uredi kodo]

Palubni lovec Su-33 na letalonosilki Admiral Kuznjecov 23. februarja 1996 med odpravo v Sredozemskem morju
Piloti ruskega Mornariškega letalstva se vračajo na letališče Severomorsk-3 po operaciji v Siriji

Prve enote mornariškega letalstva v Rusiji so bile oblikovane med letoma 1912 in 1914 v sklopu Baltske in Črnomorske flote. Od svoje ustanovitve je sodelovalo v ruski državljanski vojni, drugi svetovni vojni in mnogih drugih spopadih po Evropi, Bližnjem vzhodu in Aziji. Med hladno vojno je mornariško letalstvo vodilo politiko nameščanja velikega števila bombnikov v mornariški jurišni vlogi za nasprotovanje ameriški obsežni floti letalonosilk. Do leta 1989 je uporabljalo več kot 1000 letal, od katerih je bila večina bombnikov, kot sta Tu-22M in Tu-16.[15]

Od padca Sovjetske zveze se je sicer precej zmanjšalo. Bombniki Tu-22M so bili predani Vojnemu letalstvu in od takrat bojna moč mornariškega letalstva temelji na letalih Su-30, Su-35, Su-33, MiG-29K in Su-34, ki nadomeščajo starejše Su-24.

Leta 2007 so Rusko mornariško letalstvo sestavljale naslednje enote:[16]

  • Mornariško raketno letalstvo
  • Obalno protipodmorniško letalstvo
  • Jurišno letalstvo
  • Obalno lovsko letalstvo
  • Izvidniško letalstvo
  • Ladijsko letalstvo (lovska letala in protipodmorniški zrakoplovi)
  • Pomožne zračne enote

Predpona[uredi | uredi kodo]

Niti revija Jane's Fighting Ships, niti institut International Institute for Strategic Studies ne navajata standardnih predpon za ladje Ruske vojne mornarice. Ameriška vlada včasih uporablja predpono RFS ("Russian Federation Ship"), vendar sama Ruska vojna mornarica ne uporablja tega dogovora.

Čini in oznake[uredi | uredi kodo]

Častniki[uredi | uredi kodo]

Naslednja preglednica činov v vojni mornarici prikazuje čine Ruske federacije. Čin je naveden najprej v ruščini in nato v slovenskem prečrkovanju. Čini:[17]

 Ruska vojna mornarica[18]
[p · p · u · z]
Russia-Navy-OF-9-2013 collected.svg Russia-Navy-OF-8-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-7-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-6-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-5-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-4-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-3-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-2-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-1c-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-1b-2010 collected.svg Russia-Navy-OF-1a-2010 collected.svg
Адмирал флота
Admiral flota
Адмирал
Admiral
Вице-адмирал
Vice-admiral
Контр-адмирал
Kontr-admiral
Капитан 1-го ранга
Kapitan 1-go ranga
Капитан 2-го ранга
Kapitan 2-go ranga
Капитан 3-го ранга
Kapitan 3-go ranga
Капитан-лейтенант
Kapitan-lejtenant
Старший лейтенант
Staršij lejtenant
Лейтенант
Lejtenant
Младший лейтенант
Mladšij lejtenant
Курсант
Kursant

Podčastniki in mornarji[uredi | uredi kodo]

Čini podčastnikov in mornarjev:[17]

 Ruska vojna mornarica[18]
[p · p · u · z]
RAF N W2-StMichm 2010–.svg RAF N W1-Michm 2010–.svg RAF N R8-GlKorStarsh 2010–.svg RAF N R7-GlStarsh 2010–.svg RAF N R6-Starsh1st 2010–.svg RAF N R4-Starsh2st 2010–.svg RAF N R2-StMatros 2010–.svg RAF N R1-Matros 2010–.svg
Старший мичман
Starši mičman
Мичман
Mičman
Главный корабельный старшина
Glavni karabelni staršina
Главный старшина
Glavni staršina
Старшина 1 статьи
Staršina 1 statji
Старшина 2 статьи
Staršina 2 statji
Старший матрос
Starši matros
Матрос
Matros

Oprema[uredi | uredi kodo]

Ladje in podmornice[uredi | uredi kodo]

Glej Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici.

Zrakoplovi[uredi | uredi kodo]

Glej Flota letalskega oddelka Ruske vojne mornarice.

Vojaška okrožja in flote[uredi | uredi kodo]

Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri flote, ena flotilja in ena eskadra, ki so podrejene Vojaškim okrožjem.

Severno vojaško okrožje – Severno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]

Severna flota[uredi | uredi kodo]

Težka jedrska raketna križarka razreda Orlan
Glavni članek: Severna flota.

Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka Admiral Kuznjecov in večina jedrskih podmornic, križark ter rušilcev. Ladje:

  • Letalonosilka Admiral Kuznjecov razreda Admiral Kuznjecov (1, v remontu)
  • Težka jedrska raketna križarka Pjotr Veliki razreda Orlan (1)
  • Raketna križarka Maršal Ustinov razreda Atlant (1)
  • Raketni rušilec razreda Fregat (4, od tega 1 na modernizaciji)
  • Raketni rušilec razreda Sarič (1)
  • Fregata razreda Admiral Gorškov (2)
  • Strateška jedrska podmornica razreda Delfin (5, od tega 1 na modernizaciji)
  • Strateška jedrska podmornica razreda Borej (2)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Antej (2)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Ščuka ​(2, od tega obe v remontu)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Ščuka-B ​(6, od tega 2 na modernizaciji, 1 v remontu in 1 v rezervi)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Kondor ​(2)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Jasen ​(2)
  • Dizel-električna podmornica razreda Paltus ​(4, od tega 2 v rezervi)
  • Dizel-električna podmornica razreda Lada ​(1, v rezervi)

Vzhodno vojaško okrožje – Vzhodno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]

Tihooceanska flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Tihooceanska flota.

Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je manjše število ladij, ki so operativna (niso v remontu) in povprečna starost ladij je višja. Ladje:

  • Težka jedrska raketna križarka Admiral Nahimov razreda Orlan (1, na modernizaciji)
  • Raketna križarka Varjag razreda Atlant (1)
  • Raketni rušilec razreda Fregat (4, od tega 1 na modernizaciji)
  • Korveta razreda Steregušči (4)
  • Strateška jedrska podmornica razreda Borej (3)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Jasen (1)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Kalmar (1)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Antej ​(5, od tega 2 na modernizaciji in 1 v rezervi)
  • Jurišna jedrska podmornica razreda Ščuka-B ​(4, od tega 1 na modernizaciji, 1 na popravilu in 1 v rezervi)
  • Dizel-električna podmornica razreda Paltus ​(5, od tega 2 v rezervi)
  • Dizel-električna podmornica razreda Varšavjanka ​(4, od tega 1 v Baltskem morju)

Južno vojaško okrožje – Južno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]

Črnomorska flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Črnomorska flota.

Črnomorska flota deluje iz oporišč Sevastopol in Novorusisk ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje:

Kaspijska flotilja[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Kaspijska flotilja.

Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota Ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama razreda Gepard in šestimi korvetami razreda Bujan. Ladje:

5. operativna eskadra[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: 5. operativna eskadra.

5. operativna eskadra je enota Ruske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Deluje iz oporišča Tartus v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju. Ladje:

  • Fregata razreda Burevestnik (11356R) (1 fregata Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje)
  • Korveta razreda Bujan (1) (1 korveta Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje)
  • Dizel-električna podmornica razreda Varšavjanka ​(2 podmornici Črnomorske flote, premeščeni v oporišče Tartus, Sirija)

Oktobra 2022 so bile v Sredozemskem morju tri okrepitve Tihooceanske in Severne flote: raketna križarka Varjag, raketni rušilec Admiral Tribuc in fregata Admiral Kasatonov (vse tri od začetka februarja 2022).[19][20]

Zahodno vojaško okrožje – Zahodno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]

Baltska flota[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Baltska flota.

Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Flota uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema redoma rdeče zastave. Ladje:

  • Raketni rušilec razreda Sarič (1, v rezervi)
  • Fregata razreda Jastreb (2, od tega 1 v remontu)
  • Korveta razreda Steregušči (4)
  • Korveta razreda Bujan (2)
  • Korveta razreda Karakurt (3)
  • Dizel-električna podmornica razreda Paltus ​(1)

Prihodnost in modernizacija[uredi | uredi kodo]

Leta 2007 je bil potrjen desetletni finančni program, v okviru katerega je vojna mornarica dobila največ sredstev od vseh treh vej in enako količino sredstev kot Strateške jedrske sile, kar je bilo prvič v sovjetski in ruski zgodovini.[21] Do leta 2020 je Rusija načrtovala dobavo šestih novih fregat razreda Admiral Gorškov, več jedrskih podmornic razredov Jasen in Borej ter množično modernizacijo obstoječih jedrskih podmornic razredov Ščuka-B in Antej ter rušilcev razreda Fregat. Prav tako je načrtovala nakup dveh nosilk helikopterjev iz Francije,[22] vendar je bila prodaja odpovedana po začetku Donbaške vojne.[23]

Program se smatra za neuspešen, saj večina ladij do leta 2020 ni bila dostavljena[24] zaradi proizvodnih težav v ladjedelnicah in tehničnih ter finančnih omejitev po nastopu sankcij po priključitvi Krima in začetku Donbaške vojne. Kljub temu program modernizacije poteka naprej in po letu 2020 se prihod novih ladij in podmornic pospeši. Ruska vojna mornarica je v novem desetletnem programu oboroževanja 2018–2027 prejela podoben znesek sredstev kot Vojno letalstvo in Kopenske sile.[25]

Podmornice[uredi | uredi kodo]

Za Rusko vojno mornarico so podobno kot za Sovjetsko vojno mornarico grajene predvsem podmornice, ki imajo v primerjavi z ladjami večjo možnost ustavljanja ameriških udarnih skupin letalonosilk.[26] Grajene so strateške jedrske podmornice razredov Borej (dvanajst podmornic[27]) in Habarovsk (štiri podmornice, nosilke strateških torpedov na jedrski pogon 2M-39 Pozejdon)[28][29][30][31][32][33] ter jurišne jedrske podmornice razreda Jasen (enajst podmornic).[34][35] Po letu 2023 naj bi Rusija začela z gradnjo novega razreda jurišnih jedrskih podmornic Lajka, ki bodo manjše in cenejše od podmornic razreda Jasen.[36][37][38][39][40][41]

Kuzbass v suhem doku 27. junija 2015

Obstoječe podmornice razreda Ščuka-B so množično modernizirane in bodo del Ruske vojne mornarice še globoko v 2030-ta leta.[42] Med globoko modernizacijo podmornice prejmejo sodobne rakete Kalibr.[43] Modernizacijo je v letih 2014–2020 prva dokončala podmornica Vepr razreda Ščuka-B,[44] za sestrske podmornice Leopard, Volk in Samara pa modernizacija poteka v letih 2013–2022,[45][46] 2014–2023[47] in 2020–2023,[48] Podmornici razreda Antej Irkutsk in Čeljabinsk bosta po modernizaciji v letih 2013–2023 in 2023– postali nosilki najsodobnejših hiperzvočnih raket Cirkon).[49][50][51][52] Druge podmornice so namesto modernizacije prestale samo remont.A Zaradi množičnega programa sočasnih modernizacij, ki trajajo dlje, kot je bilo sprva predvideno, ima Ruska vojna mornarica v aktivni uporabi manjšino jurišnih jedrskih podmornic, druge, kot je Pantera, pa ostajajo nedelujoče brez jasnih obetov za popravilo.

Ladje[uredi | uredi kodo]

Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija sprva gradila ladje obstoječih razredov Orlan (Pjotr Veliki) in Fregat (Admiral Čabanenko), vendar zaradi finančnih razlogov v bistveno manjšem obsegu. Po letu 2000 se je začela gradnja novih razredov, ki se je sprva osredotočala na manjše ladje, kot so korvete razredov Steregušči in Bujan ter fregate razreda Gepard.

Po letu 2010 pride do gradnje večjih ladij, fregat, razredov Burevestnik in Admiral Gorškov. Rusija je sprva načrtovala gradnjo 10–12 fregat razreda Admiral Gorškov,[53] od katerih bi prva vstopila v uporabo leta 2011[54] od katerih bi bilo šest dodeljenih Črnomorski floti.[55] Zaradi zelo počasne gradnje (prva ladja dokončana leta 2018) in težav z dobavami motorjev iz Ukrajine,[56] so bile za Črnomorsko floto zgrajene tri nadomestne fregate razreda Burevestnik (in več korvet razredov Bujan in Karakurt).

Po letu 2020 Rusija začne graditi motorje in menjalnike za fregate razreda Admiral Gorškov sama in gradnja fregat se je pospešila (druga ladja je bila dokončana leta 2020).[57] Fregate naj bi postale glavno sredstvo projekcije moči Ruske vojne mornarice na odprtem morju.

Model nosilke helikopterjev razreda Ivan Rogov

Po letu 2024 načrtuje Rusija gradnjo večjih fregat razreda Super-Gorškov z izpodrivom 7000 t in 112 navpičnimi izstrelitvenimi celicami,[58] gradnja rušilcev na jedrski pogon razreda Lider z izpodrivom 19.000 t in okrog 200 navpičnimi izstrelitvenimi celicami pa je bila preložena za nedoločen čas.[59] Leta 2020 je Rusija prvič v sodobni zgodovini začela z gradnjo dveh nosilk helikopterjev razreda Ivan Rogov z izpodrivom okrog 40.000 t[60] in nosilnostjo okrog 20 helikopterjev ter brezpilotnih letal in 900 pripadnikov mornariške pehote.[61][62]

Poleg tega poteka v Rusiji množična modernizacija večjih ladij iz sovjetskega obdobja, tako letalonosilke Admiral Kuznjecov (2017–2024),[63][64] težke jedrske raketne križarke razreda Orlan Admiral Nahimov (2013–2023)[65] in rušilcev razreda Fregat, od katerih je Maršal Šapošnikov modernizacijo že dokončal,[66] za rušilca Admiral Čabanenko (2013–2023)[67] in Admiral Vinogradov (2021–2024)[68] pa ta še poteka.

Odprave in vaje[uredi | uredi kodo]

Oceanski ščit[uredi | uredi kodo]

Med leti 2018–2020 je bila organizirana mornariška vaja Oceanski ščit.

Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila organizirana v Sredozemskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.[69] Med njimi je bila križarka Maršal Ustinov, rušilca Smetlivi in Severomorsk, fregate Admiral Grigorovič, Admiral Essen, Admiral Makarov, Pitlivi in Jaroslav Mudri, korvete Višni Voločjok, Grad Svijažsk in Veliki Ustjug in dizel-električni podmornici Kolpino in Veliki Novgorod. Med prisotnimi letali so bili bombniki Tu-160 in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in palubni lovci Su-33 ter MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni.

Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, Oceanski ščit 2019. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 ladij, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.[70] 22 znanih ladij so križarka Maršal Ustinov, rušilec Severomorsk in fregata Admiral Gorškov Severne flote ter fregata Jaroslav Mudri, korvete Steregušči, Soobrazitelni,[71] Stojki, Bojki, Passat, Gejzer, Serpuhov, Mitišči, Čuvašija, Moršansk, Liven, Urengoj, R-257 in amfibijskodesantne ladje Aleksandr Šabalin, Kaliningrad, Minsk ter Koroljov Baltske flote.[72] Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica Smolensk, fregata Admiral Kasatonov, korveta Gremjašči in dizel-električna podmornica Kronštadt.[73]

Med 3.–31. avgustom 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.[74]

Kombinirane vaje več flot[uredi | uredi kodo]

Junija 2021 je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v Ženevi, podobno kot operaciji Aport in Atrina, ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje Ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje Ruske vojne mornarice razen rušilca Severomorsk, kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze.

Severna flota je poslala v Barentsovo morje raketni križarki Pjotr Veliki razreda Orlan in Maršal Ustinov razreda Atlant, raketna rušilca Vice-admiral Kulakov razreda Fregat ter podmornice Kaluga razreda Paltus, Gepard razreda Ščuka-B in Dmitrij Donskoj razreda Akula,[75][76][77][78][79][76] pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo Pjotr Morgunov.[79][80]

Lokacija mornariških vaj v Tihem oceanu junija 2021 v bližini 23°, -170°
Poveljniška ladja razreda Maršal Nedelin

Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu Tihega oceana, kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po hladni vojni. Vključevale so raketno križarko Varjag razreda Atlant, raketna rušilca Maršal Šapošnikov in Admiral Panteljejev razreda Fregat, korvete Gromki, Soveršeni in Aldar Cidenžapov razreda Steregušči,[81] jedrsko podmornico (najverjetneje Omsk[82]) ter vohunsko ladjo Karelija.[83][84] Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 navtičnih milj jugovzhodno od Kurilskih otokov simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja Maršal Krilov, ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, bolnišnična ladja Irtiš in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki MiG-31BM.[85] 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki Tu-95, ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev Il-78.

Rušilec Admiral Tribuc je bil nameščen v Južnokitajskem morju skupaj z jurišno jedrsko podmornico Nerpa razreda Ščuka-B.[86]

Črnomorska flota je 18. junija poslala gardno raketno križarko Moskva v Sredozemsko morje.[87]

Arktični ocean[uredi | uredi kodo]

26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu prišle na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel ledeni pokrov (podmornice Tula, Knjaz Vladimir[88] in Podmoskovje).[89][90] Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m.

Sredozemsko morje[uredi | uredi kodo]

Mornariški manevri med rusko-indijsko vajo INDRA 2014

Od leta 2015 potekajo vsakoletne mornariške vaje z Egiptom,[91] poleg tega ima Rusija vsakoletne mornariške vaje z Alžirijo.[92]

Indijski ocean[uredi | uredi kodo]

Ruska vojna mornarica od leta 2003 organizira vsakoletne mornariške vaje z Indijo[93] in od leta 2012 s Kitajsko.[94] Leta 2021 je bila izvedena tudi mornariška vaja z državami ASEAN.[95]

Leta 2019 so potekale prve mornariške vaje Rusije, Kitajske in Južnoafriške republike[96] ter Rusije, Kitajske in Irana.[97]

Od leta 2019 potekajo vsakoletne rusko-iranske mornariške vaje.[98][99]

Tihi ocean[uredi | uredi kodo]

23. oktobra 2021 sta Ruska in Kitajska vojna mornarica organizirali prvo skupno patruljiranje vojnih ladij v zgodovini.[100] Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca Admiral Panteljejev in Admiral Tribuc, korveti Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov in Gromki ter poveljniška ladja Maršal Krilov. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino Cugaru med japonskima otokoma Honšu in Hokaido.

Opombe[uredi | uredi kodo]

^A  Remont so prestale podmornice Kuzbass 2008–2016,[101] Omsk 2015–2019[102][103][104][105][106] in Tomsk 2019–2022[107][108] na Tihooceanski floti in Orjol 2014–2017,[109] Obninsk 2011–2014,[110] Pskov 2011–2015,[111] Gepard 2013–2015,[112] Tambov 2015–2022,[113] Tigr 2019–2023[114] in Smolensk 2021–2022[115] na Severni floti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "History of the Russian Navy". Russian Navy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2016. Pridobljeno dne 25. julija 2016.
  2. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p. 185.
  3. "World Air Forces 2015" (PDF). Flight International. 2015. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 19 December 2014. Pridobljeno dne 27. novembra 2015.
  4. Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2 February 2019 na Wayback Machine. Pridobljeno dne 2. februarja 2019.
  5. https://www.popularmechanics.com/military/navy-ships/a19863945/here-are-all-the-submarines-of-the-russian-navy-in-one-infographic/
  6. Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia Arhivirano 18 November 2018 na Wayback Machine., avtor Thom Wheeler
  7. https://tass.com/defense/1346611
  8. "Russia's Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment". tass.com/ (angleščina). 19 August 2019. Pridobljeno dne 19. marca 2021.
  9. "Russian Navy Shuffle" (angleščina). 6. oktober 2021. Pridobljeno dne 2. oktober 2022.
  10. "Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море" (ruščina). 14. julij 2021. Pridobljeno dne 24 September 2021.
  11. https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pd od dne oktober 2022[slepa povezava]
  12. Sputnik. "Russian Navy HQ Moves to St. Petersburg". en.ria.ru. Pridobljeno dne 10 October 2017.
  13. "Структура : Министерство обороны Российской Федерации". structure.mil.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 August 2018. Pridobljeno dne 9 October 2018.
  14. "The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District". Warsaw Institute. 18 Jun 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 September 2020. Pridobljeno dne 5 October 2020.
  15. John Pike. "Aviatsiya Voyenno-Morskoyo Flota (AV-MF, Naval Air Force)". GlobalSecurity.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 December 2014. Pridobljeno dne 14 December 2014.
  16. Air Forces Monthly, p. 65
  17. 17,0 17,1 Addenda to the Decree of the President of Russian Federation #531 Arhivirano 2008-06-08 na Wayback Machine., Krasnaya Zvezda, 19 May 2005
  18. 18,0 18,1 Приказ Министра обороны Российской Федерации от 09.10.2020 № 525 (Зарегистрирован 16.11.2020 № 60927) (ruščina). publication.pravo.gov.ru/. 17 November 2020. str. 320–323. Pridobljeno dne 15 September 2021.
  19. "Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022".
  20. "Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean". 7 February 2022.
  21. Sputnik. "Unmanned aerial vehicles increase in numbers". en.rian.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 May 2013. Pridobljeno dne 10 October 2017.
  22. Минобороны РФ планирует закупить четыре вертолетоносца типа "Мистраль" | Оборона и безопасность|Лента новостей "РИА Новости". Rian.ru. Retrieved on 2010-09-09.
  23. "Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia". BBC News. 3 September 2014. Pridobljeno dne 2014-09-03.
  24. https://www.reuters.com/article/us-russia-military-insight-idUSKCN1QA0U7
  25. https://www.chathamhouse.org/2018/05/russias-new-state-armament-programme
  26. Foreword to Jane's Fighting Ships 2004–2005, p.30
  27. "Источник: еще две стратегические подлодки "Борей-А" построят на "Севмаше" к 2028 году" [Source: Two more Borey-A strategic submarines will be built at Sevmash by 2028]. TASS (ruščina). 30 November 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 December 2018. Pridobljeno dne 2 December 2018.
  28. "Khabarovsk class Nuclear-Powered Attack Submarine". Military-Today.com.
  29. Manaranche, Martin (May 11, 2020). "Russian Special Submarine 'Khabarovsk' Likely to be Launched in June". NavalNews.com.
  30. Sutton, H. I. (9 June 2020). "Russia's Newest Submarine, Khabarovsk, Could Redefine Underwater Warfare". Forbes.
  31. "Russian Navy Project 09851 Khabarovsk nuclear submarine to be floated in June". NavyRecognition.com. May 2020.
  32. Nilsen, Thomas (26 May 2020). "Russia's 'doomsday drone' prepares for testing". The Barents Observer.
  33. "Russian Nuclear-capable Underwater Drone to Enter Service in September". DefenseWorld.net. 7 May 2020.
  34. "В ОСК назвали сроки передачи флоту подлодок с гиперзвуковым оружием" [The USC named the date of the transfer of submarines with hypersonic weapons to the fleet]. RIA Novosti (ruščina). 21 July 2020.
  35. "Russia launches Krasnoyarsk Yasen-M-class of project 885M sub".
  36. "Future Projects". Stealth Machinery. 23 July 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 February 2015. Pridobljeno dne 15 February 2015.
  37. Pettersen, Trude (8 March 2016). "Hunter for Red October plans for comeback". The Barents Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2016. Pridobljeno dne 13 March 2016.
  38. "Russian naval shipbuilding plans: Rebuilding a blue water navy". Russian Military Reform. 23 January 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 July 2015. Pridobljeno dne 5 June 2015.
  39. Keck, Zachary (23 June 2015). "Russia Is Already Developing New Fifth-Generation Submarines". The National Interest. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 March 2016. Pridobljeno dne 17 March 2016.
  40. "Russia's Next Gen Husky-class SSN to combine multipurpose, strategic submarine characteristics". Navy Recognition.com. 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 June 2016. Pridobljeno dne 21 May 2016.
  41. "Атомной Подводной Лодки Пятого Поколения (Photo)" [Fifth Generation Nuclear Submarine]. VK.com (ruščina). 28 March 2016.
  42. "Russian Navy postpones upgrade of third-generation nuclear submarines". Navy Recognition.
  43. https://www.navalnews.com/naval-news/2020/03/russias-akula-class-submarines-to-fire-kalibr-cruise-missiles-following-upgrade/
  44. First modernized Akula attack submarine returns to Northern Fleet (2020-03-25)
  45. https://tass.ru/armiya-i-opk/10270469
  46. https://tass.ru/armiya-i-opk/13148653
  47. https://tass.ru/armiya-i-opk/10406663
  48. https://flotprom.ru/2021/%D0%9C%D0%BE%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F2/
  49. "Russian Antey-class nuclear-powered sub's upgrade to extend its service life by 10 years". Tass.com. Pridobljeno dne 25 November 2021.
  50. "Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А". Deepstorm.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-05-11. Pridobljeno dne 2012-03-24.
  51. "Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles". 9 March 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-07-02. Pridobljeno dne 2017-07-12.
  52. "Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-07-02. Pridobljeno dne 2017-07-12.
  53. https://www.vedomosti.ru/technology/articles/2010/10/29/admiral_gorshkov_spuschen_na_vodu
  54. "Russia to float out new missile frigate in 2011". RIA Novosti. 2008-10-30. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-11-17. Pridobljeno dne 2011-06-15.
  55. https://lenta.ru/news/2010/10/25/flot/
  56. LaGrone, Sam (10 June 2015). "Delays Without Ukrainian Engines, Officials Pledge to Sue". USNI News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 January 2017. Pridobljeno dne 19 December 2015.
  57. "Rostec begins serial deliveries of units for frigates of the "Admiral" series". SeaWaves Magazine. 25 November 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-12-05. Pridobljeno dne 2021-12-05.
  58. https://tass.ru/ekonomika/12482821
  59. https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs
  60. "Источник: на заводе "Залив" начали формировать корпуса будущих кораблей-вертолетоносцев" [Source: The Zaliv plant began to form the hulls of future helicopter carriers]. ТАSS (ruščina). 28 February 2021.
  61. "В России разработали второй корабль на замену "Мистралям"" [Russia has developed a second ship to replace the "Mistrals"]. Lenta.ru (ruščina). 15 June 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 December 2015. Pridobljeno dne 17 March 2019.
  62. "ВМФ заявил о подготовке технического задания на разработку аналога "Мистралей"" [The Navy announced the preparation of technical specifications for the development of an analogue of "Mistrals"]. Lenta.ru (ruščina). 29 July 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 July 2016. Pridobljeno dne 17 March 2019.
  63. "ВООРУЖЕНИЯ, ВОЕННАЯ ТЕХНИКА, ВОЕННО-ТЕХНИЧЕСКИЙ СБОРНИК, СОВРЕМЕННОЕ СОСТОЯНИЕ, ИСТОРИЯ РАЗВИТИЯ ОПК, БАСТИОН ВТС, НЕВСКИЙ БАСТИОН, ЖУРНАЛ, СБОРНИК, ВПК, АРМИИ, ВЫСТАВКИ, САЛОНЫ, ВОЕННО-ТЕХНИЧЕСКИЕ, НОВОСТИ, ПОСЛЕДНИЕ НОВОСТИ, ВОЕННЫЕ НОВОСТИ, СОБЫТИЯ ФАКТЫ ВПК, НОВОСТИ ОПК, ОБОРОННАЯ ПРОМЫШЛЕННОСТЬ, МИНИСТРЕСТВО ОБОРОНЫ, СИЛОВЫХ СТРУКТУР, КРАСНАЯ АРМИЯ, СОВЕТСКАЯ АРМИЯ, РУССКАЯ АРМИЯ, ЗАРУБЕЖНЫЕ ВОЕННЫЕ НОВОСТИ, ВиВТ, ПВН, информация по военной технике, сайт по Военной технике". bastion-karpenko.ru.
  64. "Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov". Rusnavy.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-01-14. Pridobljeno dne 2011-12-28.
  65. "Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction". The Independent Barents Observer.
  66. Фрегат "Маршал Шапошников" вошел в состав сил постоянной готовности Тихоокеанского флота
  67. Shishkin, A. (1 January 2021). "Корабельный состав ВМФ России (боевые корабли основных классов)" [Ships of the Russian Navy (Warships of the main classes)]. Navy Korabel (ruščina).
  68. "Russia plans to upgrade Admiral Vinogradov antisubmarine ship". navyrecognition.com. December 2020. Pridobljeno dne 17 April 2021.
  69. "Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/". kp.ru. 2 November 2018. Pridobljeno dne 12 July 2021.
  70. "70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise". navyrecognition.com (angleščina). 2 August 2019. Pridobljeno dne 19. marca 2021.
  71. "Гвардейский почерк" (angleščina). 27 September 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-06-13. Pridobljeno dne 13 June 2021.
  72. Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf
  73. "Parad" (ruščina). Pridobljeno dne 22 November 2022.
  74. "Russian Naval Forces Start Ocean Shield 2020 Drills In Baltic Sea" (angleščina). 5. avgust 2020. Pridobljeno dne 22 November 2022.
  75. "Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills" (angleščina). 1 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  76. 76,0 76,1 "Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills" (angleščina). 15 June 2021. Pridobljeno dne 15 June 2021.
  77. "ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки" (ruščina). 16 June 2021. Pridobljeno dne 17 June 2021.
  78. "Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море" (ruščina). 17 June 2021. Pridobljeno dne 17 June 2021.
  79. 79,0 79,1 "Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки" (angleščina). 19 June 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.
  80. "Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops" (angleščina). 18 June 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.
  81. "RF Navy's Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific" (angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  82. https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12375483@egNews
  83. https://news.usni.org/2021/05/26/russian-navy-surveillance-ship-quietly-operating-off-hawaii
  84. "Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника" (angleščina). 21 June 2021. Pridobljeno dne 21 June 2021.
  85. "Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота" (angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno dne 14 June 2021.
  86. "Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia" (angleščina). 4 June 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-06-14. Pridobljeno dne 12 June 2021.
  87. "Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море" (ruščina). 18. junij 2021. Pridobljeno dne 19 June 2021.
  88. "Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief".
  89. "Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills". Reuters. 26 March 2021.
  90. "Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике". tass.ru (ruščina). 26 March 2021. Pridobljeno dne 26 March 2021.
  91. https://tass.com/defense/1369611
  92. https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/11/russian-forces-in-mediterranean-wk462021.html
  93. Scott, Richard (16 April 2003). "Russia deploys naval squadron to Indian Ocean". Jane's Defence Weekly.
  94. https://www.csis.org/analysis/assessing-chinese-russian-military-exercises-past-progress-and-future-trends
  95. https://tass.com/defense/1364893
  96. "Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town". TASS. 25 November 2019. Pridobljeno dne 8 January 2020.
  97. https://tass.com/defense/1104123
  98. "Отряд боевых кораблей Балтийского флота завершил учение с ВМС Ирана и взял курс к берегам Омана" [A detachment of warships of the Baltic Fleet completed an exercise with the Iranian Navy and headed for the shores of Oman]. Russian Ministry of Defence (ruščina). 17 February 2021. Pridobljeno dne 18 February 2021.
  99. https://www.voanews.com/a/middle-east_iran-russia-start-naval-drill-indian-ocean/6202112.html
  100. "Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific" (angleščina). 23. oktober 2021. Pridobljeno dne 23 October 2021.
  101. https://sdelanounas.ru/blogs/75487/
  102. "Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации". function.mil.ru. Pridobljeno dne 2021-09-18.
  103. "Атомную подлодку "Омск" передали Тихоокеанскому флоту после модернизации". РИА Новости (ruščina). 2019-06-29. Pridobljeno dne 2021-09-18.
  104. "Атомный подводный крейсер 'Омск' передали флоту". sudostroenie.info/. 2019-07-01. Pridobljeno dne 2021-09-18.
  105. "Подлодка проекта 949А "Омск" передана флоту после модернизации". ТАСС. Pridobljeno dne 2021-09-18.
  106. Арсентьева, Александра (2019-06-29). "Атомный подводный крейсер «Омск» передали в войска". Телеканал «Звезда» (ruščina). Pridobljeno dne 2021-09-18.
  107. https://ria.ru/20191107/1560658425.html
  108. https://regnum.ru/news/2770474.html
  109. «Звёздочка» завершила ремонт АПРК «Орёл»
  110. https://ria.ru/20141208/1037127722.html
  111. https://www.tv21.ru/news/2015/12/29/titanovaya-submarina-v-snezhnogorske-zavershen-remont-podvodnoy-lodki-pskov
  112. "Гепард в море". 2015-11-30. Pridobljeno dne 30. oktobra 2022.
  113. https://tass.com/defense/1341387
  114. https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/
  115. "Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.08.2022" (ruščina). 1. avgust 2022. Pridobljeno dne 22. november 2022.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Lebedev A. A. To March and Battle Ready? The Combat Capabilities of Naval Squadrons Russian Sailing Fleet XVIII – mid XIX centuries. from the Point of View of the Status of Their Personnel. SPb, 2015. ISBN 978-5-904180-94-2.
  • Reuben Johnson, "Russian Navy 'faces irreversible collapse,'" Jane's Defence Weekly, 15 July 2009, in povezava na izvirni ruski članek na ВМФ умрет в ближайшие годы. Nvo.ng.ru (2009-07-03). Pridobljeno 2010-09-09.
  • "Russia Will Not Build Aircraft Carriers Till 2010." RIA Novosti. 16 May 2005. (Via Lexis-Nexis, 27 July 2005).
  • "The Russian Navy – A Historic Transition." U.S. Office of Naval Intelligence. December 2015 [1]