Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica | |
---|---|
Военно-морской флот Российской Федерации Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji | |
![]() Veliki znak ruske vojne mornarice | |
Aktivno | 1696[1] | –1917 , 1992 –sedanjost
Država | ![]() |
Veja | Vojna mornarica |
Velikost | 150.000 mornarjev (2018) Približno 359+ zrakoplovov[2][3] |
Struktura poveljstva | Oborožene sile Ruske federacije |
Poveljstvo |
|
Zavetnik | Sveti Andrej[4] |
Moto | »С нами Бог и Андреевский флаг!« (Z nami Bog in Andrejevski prapor!) |
Barve | Bela, modra, črna |
Marš | Hitri – »Экипаж—Одна семья« (slovensko Posadka-ena družina) Počasni – »Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота« (slovensko Počasni marš gardistov mornarice) |
Obletnice | Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju) Dan podmorničarjev (19. marec) Dan mornarjev (20. oktober) |
Flota |
|
Konflikti | Po 1991: Rusko-gruzijska vojna Protipiratska operacija v Adenskem zalivu Priključitev Krima Sirska državljanska vojna |
Spletna stran | Uradna spletna stran |
Poveljniki | |
Vrhovni poveljnik | ![]() |
Načelnik štaba | ![]() |
Namestnik vrhovnega poveljnika | ![]() |
Znani poveljniki | Peter Veliki Admiral flote Sovjetske zveze Nikolaj Gerasimovič Kuznecov Admiral flote Sovjetske zveze Sergej Georgijevič Gorškov |
Oznake | |
Prapor ruske vojne mornarice (krma) | ![]() |
Prapor (premec) | ![]() |
Zastavica | ![]() ![]() ![]() |
Našitek | ![]() |
Srednji znak | ![]() |
Mali znak | ![]() |
Ruska vojna mornarica (rusko Военно-морской флот [ВМФ], Vojenno-morskoj flot [VMF], Vojna mornarica) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Ustanovljena je bila leta 1696, v trenutni obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico Skupnosti neodvisnih držav (ki je nasledila sovjetsko vojno mornarico po razpadu Sovjetske zveze konec decembra 1991).
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvo predhodnico sodobne ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil Peter Veliki. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe«.[6] Simbole Ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno.

Ruska vojna mornarica je nasledila veliko večino opreme in infrastrukture sovjetske vojne mornarice in se deli na Severno floto, Tihooceansko floto, Črnomorsko floto, Baltsko floto, Kaspijsko flotiljo, 5. operativno eskadro na Bližnjem vzhodu, mornariško letalstvo in Obalne enote. Leta 2021 je Rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da obravnava zamisel o ustanovitvi nove flote, pristojne za Arktiko.[7]
Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe in gradnja novih sta dramatično upadla. Po letu 2000 začne gradnja novih plovil, zlasti podmornic, dobivati pospešek in ruska vojna mornarica začne prejemati v uporabo strateške jedrske podmornice razreda Borej,[8][9][10] jurišne jedrske podmornice razreda Jasen[11][12] in dizel-električne podmornice razredov Varšavjanka[13][14] ter Lada.[15][16] Gradnja ladij poteka v bolj omejenem obsegu, kar je konsistentno s preferencami sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež ameriški vojni mornarici, ker bi bila gradnja površinske flote, temelječe na letalonosilkah, neprimerna za geografski položaj z zaprtimi morji obdane Rusije in predraga. Novozgrajene ladje so izdelane v okviru razredov fregat Admiral Gorškov[17][18] in Burevestnik[19][20][21] ter korvet Steregušči,[22][23][24] Bujan[25][26] in Karakurt.[27][28] V manjši meri so grajene tudi amfibijskodesantne ladje razredov Ivan Gren[29][30] in Ivan Rogov.[31][32][33] Večje ladje, kot so raketni rušilci razredov Sarič in Fregat,[34][35] raketne križarke razredov Atlant[36] ter Orlan[37][38][39] in letalonosilke sovjetske proizvodnje,[40][41] so po drugi strani množično modernizirani in se uporabljajo naprej. Globoke modernizacije so bile deležne tudi jurišne jedrske podmornice razredov Ščuka-B[42][43] in Antej,[44][45] ki bodo postale nosilke sodobnih manevrirnih izstrelkov 3M-54 Kalibr, P-800 Oniks in 3M-22 Cirkon.
Poleg tega se po letu 2000 v ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic začne izboljševati stanje pripravljenosti. To je razvidno iz večjega števila mornariških vaj in daljnih odprav. Prve večje mornariške vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000, po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu. Podobno se je povečalo število daljnih odprav, med katerimi izstopa obplutje sveta fregate Admiral Gorškov med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v ruski vojni mornarici po letu 1889.[46]
Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]
Od 3. maja 2019 je vrhovni poveljnik ruske vojne mornarice admiral Nikolaj Anatoljevič Jevmenov, ki je na položaju zamenjal admirala Vladimirja Ivanoviča Koroljova. Njegov namestnik je od leta 2021 admiral Aleksandr Mihajlovič Nosatov.[47]
14. julija 2021 je ladjedelnica Sevmaš, ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da se prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov nahaja na morskem preizkušanju.[48] Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: Knjaz Oleg razreda Borej-A, Novosibirsk razreda Jasen-M in Belgorod predelanega razreda Antej. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda Delfin Novomoskovsk in jurišnih jedrskih podmornic razredov Antej in Ščuka-B Čeljabinsk in Narval. Povečana intenzivnost morskih preizkušanj je še en znak povišanega tempa gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji.
Vodstvo[uredi | uredi kodo]
- Avgust 1992–november 1997, admiral flote Feliks Nikolajevič Gromov[49]
- November 1997–september 2005, admiral flote Vladimir Ivanovič Kurojedov[50]
- September 2005–september 2007, admiral flote Vladimir Vasiljevič Masorin[51]
- September 2007–maj 2012, admiral Vladimir Sergejevič Visocki[52]
- Maj 2012–februar 2016, admiral Viktor Viktorovič Čirkov[53]
- Februar 2016–maj 2019, admiral Vladimir Ivanovič Koroljov[54]
- Maj 2019–sedanjost, admiral Nikolaj Anatoljevič Jevmenov[47]
Sestava[uredi | uredi kodo]
Od leta 2012 je sedež ruske vojne mornarice ponovno v stavbi Admiralti v Sankt Peterburgu. Ruske mornariške sile so mešanica profesionalnih in vpoklicanih mornarjev, ki služijo enoletni vojaški rok. Skupno število mornarjev v vojni mornarici je bilo leta 2020 ocenjeno med 150.000–160.000[55] (leta 2006: 142.000). Leta 2008 je bila napovedana selitev štaba vojne mornarice na mesto zgodovinskega poveljstva Ruske imperialne mornarice. Selitev je bila dokončana novembra 2012.[56]
Ruska vojna mornarica je razdeljena na štiri bojne rodove: površinske sile, podmorniške sile, mornariško letalstvo in obalne enote.[57] Vojna mornarica poleg tega vključuje tudi podporne enote na morju in na kopnem. Ne vključuje posebnih enot. Mornariške specnaz brigade so del Glavnega obveščevalnega direktorata, ki so pridružene posameznim flotam ter Protidiverzantskim silam in sredstvom (PDSS) (enote, ki ščitijo vojno mornarico pred vdori sovražnikovih posebnih enot) spadajo pod Obalne enote.
Med hladno vojno so Sovjetske oborožene sile razlikovale med različnimi mornariškimi poveljstvi. Glavni floti sta bili Severna in Tihooceanska flota. Zadolženi sta bili za samostojne operacije na odprtem morju in sta za ta namen vključevali strateške površinske, podmorniške in zračne sile, vključno z državnim jedrskim sredstvom odvračanja. Baltska in Črnomorska flota sta dobili zaradi omejene geografije Baltskega in Črnega morja bolj premišljeno vlogo pri podpiranju sosednjih kopenskih enot (Glavno poveljstvo enot v zahodni smeri v Legnici (Poljska) in Glavno poveljstvo enot v jugozahodni smeri v Kišinjevu).
Ti dve floti sta bili oboroženi z orožnimi sistemi krajšega dosega (dizel-električne podmornice, bombniki Su-24 in večja količina fregat in korvet). Zaradi zaprte narave Kaspijskega morja (sicer povezanega z Baltskim in Črnim morjem z reko Volgo in sistemom rek in kanalov, ki so plovni za ladjo v velikosti korvete), je imela njegova Kaspijska flotilja še bolj omejeno vlogo kot flote in je imela obrambno vlogo s podpiranjem Glavnega poveljstva enot v južni smeri v Bakuju.
S koncem hladne vojne je sledilo opazno zmanjšanje enot. Pred Rusko vojaško reformo 2008 so bile štiri flote enakovredne šestim vojaškim okrogom. Ko so ukrepi reforme stopili v veljavo je bilo število vojaških okrogov zmanjšano in so postala Kombinirana strateška poveljstva in štiri flote in ena flotilja so jim bile podrejene, z enakim statusom kot kopenske in zračne armade.
Zaradi povečanega zanimanja Rusije v Arktični regiji in pomena ruske zahodne/severozahodne mornariške obrambe, je postala Severna flota 12. decembra 2014 osnova novonastalega petega Kombiniranega strateškega poveljstva Severna flota (s 1. januarjem 2021 polnopravni vojaški okrog – Severni vojaški okrog).[58]
Podmorniške in površinske sile[uredi | uredi kodo]
Podmorniške in površinske sile pomenijo hrbtenico vojne mornarice. Podmornice so del namenskih podmorniških eskader in flotilj ali del eskader in flotilj, mešanih s površinskimi silami. Ruska vojna mornarica ohranja rigidno sestavo, katere ravni poveljstva bi bile lahko po vojaških pravilih neposredno izenačene z ustreznimi kopenskimi in zračnimi ustrezniki.
Obalne enote[uredi | uredi kodo]
Obalne enote so sestavljene iz Mornariške pehote in Obalnih raketnih in artilerijskih enot.
Ruska mornariška pehota je amfibijska sila ruske vojne mornarice in izvira iz časa, ko je Peter Veliki izdal dekret o pehotnem polku z mornariško opremo leta 1705. Od svoje ustanovitve je doživela boj v napoleonskih vojnah, krimski vojni, rusko-japonski vojni, prvi in drugi svetovni vojni, čečenskih vojnah in rusko-gruzijski vojni. Pod vodstvom admirala Sergeja Georgijeviča Gorškova med hladno vojno je sovjetska vojna mornarica razširila doseg mornariške pehote in jo večkrat namestila po celem svetu. Od razpada Sovjetske zveze se je njen pomen zelo zmanjšal.

Sovjetska mornariška pehota in njena ruska naslednica imata sloves elitnih jurišnih enot. Zaradi njihovih črnih uniform in srditega nastopa v bojih v Črnem in Baltskem morju med drugo svetovno vojno, je sovjetska mornariška pehota dobila vzdevek »črna smrt« (nemško der schwarze Tod). Ruska mornariška pehota je mehanizirana sila, organizirana v brigade, samostojne polke in samostojne bataljone. Vsaka brigada ima tankovski bataljon, bataljon samovozne artilerije, bataljon samovozne zračne obrambe, bataljon mehanizirane mornariške pehote, druge podporne enote in en zračno-desantni bataljon mornariške pehote, opremljen s padali, z nalogo voditi amfibijska izkrcanja.
Enote za obalno obrambo ruske vojne mornarice so navadne mehanizirane brigade z glavno nalogo preprečevati sovražnikova amfibijska izkrcanja. Primer teh so enote za obalno obrambo Baltske flote. Po letu 2010 prihaja do integracije mornariške pehote in enot za obalno obrambo zaradi poenostavitve strukture mornariškega poveljevanja in tudi nove arktične brigade mornariške pehote, ki so v procesu oblikovanja v Severnem vojaškem okrogu, spadajo v ta proces.
Tudi enote obalne artilerije igrajo pomembno vlogo za vojno mornarico. Geografija Barentsovega, Baltskega, Črnega in Ohotskega, pa tudi Kaspijskega morja dela nameščanje obalnih protiladijskih sistemov v vlogi preprečevanja dostopa sovražniku zelo učinkovito. Uporabljajo sistem nadzvočnih protiladijskih raket K-300P Bastion-P z raketami P-800 Oniks, sistem podzvočnih raket 3K60 Bal z raketami H-35, rakete 3M-54 Kalibr, A-222E Bereg-E 130 mm obalni mobilni artilerijski sistem in samovozne sisteme za zračno obrambo.
Mornariško pehoto in obalne enote vodi namestnik poveljnika za mornariško pehoto ruske vojne mornarice, generalpolkovnik Aleksandr Nikolajevič Kolpacenko. Njihovo geslo je »Tam kjer smo mi, tam je zmaga!«.
Mornariško letalstvo[uredi | uredi kodo]
Prve enote mornariškega letalstva v Rusiji so bile oblikovane med letoma 1912 in 1914 v sklopu Baltske in Črnomorske flote. Od svoje ustanovitve je sodelovalo v ruski državljanski vojni, drugi svetovni vojni in mnogih drugih spopadih po Evropi, Bližnjem vzhodu in Aziji. Med hladno vojno je mornariško letalstvo vodilo politiko nameščanja velikega števila bombnikov v mornariški jurišni vlogi za nasprotovanje ameriški obsežni floti letalonosilk. Do leta 1989 je uporabljalo več kot 1000 letal, od katerih je bila večina bombnikov, kot sta Tu-22M in Tu-16.[59]
Od padca Sovjetske zveze se je sicer precej zmanjšalo. Bombniki Tu-22M so bili predani Vojnemu letalstvu in od takrat bojna moč mornariškega letalstva temelji na letalih Su-30, Su-35, Su-33, MiG-29K in Su-34, ki nadomeščajo starejše Su-24.
Leta 2007 so Rusko mornariško letalstvo sestavljale naslednje enote:[60]
- Mornariško raketno letalstvo
- Obalno protipodmorniško letalstvo
- Jurišno letalstvo
- Obalno lovsko letalstvo
- Izvidniško letalstvo
- Ladijsko letalstvo (lovska letala in protipodmorniški zrakoplovi)
- Pomožne zračne enote
Predpona[uredi | uredi kodo]
Niti revija Jane's Fighting Ships, niti institut International Institute for Strategic Studies ne navajata standardnih predpon za ladje ruske vojne mornarice. Ameriška vlada včasih uporablja predpono RFS (»Russian Federation Ship«), vendar sama ruska vojna mornarica ne uporablja tega dogovora.
Čini in oznake[uredi | uredi kodo]
Častniki[uredi | uredi kodo]
Naslednja preglednica činov v vojni mornarici prikazuje čine Ruske federacije. Čin je naveden najprej v ruščini in nato v slovenskem prečrkovanju. Čini:[61]
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
|||||||||||||||||||||||||
Адмирал флота Admiral flota |
Адмирал Admiral |
Вице-адмирал Vice-admiral |
Контр-адмирал Kontr-admiral |
Капитан 1-го ранга Kapitan 1-go ranga |
Капитан 2-го ранга Kapitan 2-go ranga |
Капитан 3-го ранга Kapitan 3-go ranga |
Капитан-лейтенант Kapitan-lejtenant |
Старший лейтенант Staršij lejtenant |
Лейтенант Lejtenant |
Младший лейтенант Mladšij lejtenant |
Курсант Kursant |
Podčastniki in mornarji[uredi | uredi kodo]
Čini podčastnikov in mornarjev:[61]
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() | ||||||||||||||||||||||||||||
Старший мичман Starši mičman |
Мичман Mičman |
Главный корабельный старшина Glavni karabelni staršina |
Главный старшина Glavni staršina |
Старшина 1 статьи Staršina 1 statji |
Старшина 2 статьи Staršina 2 statji |
Старший матрос Starši matros |
Матрос Matros |
Oprema[uredi | uredi kodo]
Ladje in podmornice[uredi | uredi kodo]
Glej Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici.
Zrakoplovi[uredi | uredi kodo]
Glej Flota ruskega mornariškega letalstva.
Vojaški okrogi in flote[uredi | uredi kodo]
Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri flote, ena flotilja in ena eskadra, ki so podrejene vojaškim okrogom.
Severni vojaški okrog – Severno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]
Severna flota[uredi | uredi kodo]
Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka Admiral Kuznjecov in večina jedrskih podmornic, križark ter rušilcev. Ladje:
- 43. divizija raketnih ladij (Severomorsk):
- Letalonosilka Admiral Kuznjecov razreda Admiral Kuznjecov (v remontu)[63]
- Težka jedrska raketna križarka Pjotr Veliki razreda Orlan (aktivna)[64][65]
- Raketna križarka Maršal Ustinov razreda Atlant (aktivna)[66][67][68][69]
- Raketni rušilec Admiral Ušakov razreda Sarič (aktivna)[70]
- Fregata razreda Admiral Gorškov (2)[71][72]
- 2. divizija protipodmorniških ladij (Severomorsk):
- Raketni rušilec razreda Fregat:
- Vice-admiral Kulakov (aktiven)[73]
- Severomorsk (aktiven)[74]
- Admiral Levčenko (aktiven)[75][76]
- Admiral Čabanenko (aktiven)[77]
- Raketni rušilec razreda Fregat:
- 31. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba):
- Strateška jedrska podmornica razreda Delfin (5, od tega 1 na modernizaciji)[78]
- Strateška jedrska podmornica razreda Borej:
- Jurij Dolgoruki (aktivna)[79]
- Knjaz Vladimir (aktivna)[80]
- 24. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba):
- 11. divizija podmornic (zaliv Zapadnaja Lica (s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba)):
- 7. divizija podmornic (zaliva Ara guba in Ura guba):
- 4. flotilja podmornic (Poljarni):
Vzhodni vojaški okrog – Vzhodno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]
Tihooceanska flota[uredi | uredi kodo]
Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je manjše število ladij, ki so operativna (niso v remontu) in povprečna starost ladij je višja. Ladje:
- Primorska flotilja (Vladivostok):
- 36. divizija ladij (Vladivostok):
- Težka jedrska raketna križarka razreda Orlan:
- Admiral Nahimov (na modernizaciji)[100]
- Raketna križarka razreda Atlant:
- Raketni rušilec razreda Fregat:
- Admiral Tribuc (aktiven)[102][103]
- Maršal Šapošnikov (aktiven)[104]
- Admiral Vinogradov (na modernizaciji)[105]
- Admiral Panteljejev (aktiven)[106]
- Težka jedrska raketna križarka razreda Orlan:
- 165. brigada ladij (Vladivostok):
- Korveta razreda Steregušči (4)[107]
- 19. brigada podmornic (Vladivostok):
- 36. divizija ladij (Vladivostok):
- 16. eskadra podmornic reda rdeče zastave (Petropavlovsk-Kamčatski):
- 25. divizija podmornic (Petropavlovsk-Kamčatski):
- Strateška jedrska podmornica razreda Borej:
- Aleksandr Nevski (aktivna)[114]
- Vladimir Monomah (aktivna)[115]
- Knjaz Oleg (aktivna)[116]
- Generalissimus Suvorov (aktivna, na Severni floti, poleti 2023 prehod na Tihi ocean)[117]
- Strateška jedrska podmornica razreda Borej:
- 10. divizija podmornic (Petropavlovsk-Kamčatski):
- 25. divizija podmornic (Petropavlovsk-Kamčatski):
Južni vojaški okrog – Južno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]
Črnomorska flota[uredi | uredi kodo]
Črnomorska flota deluje iz oporišč Sevastopol in Novorusisk ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje:
- 30. divizija ladij (Sevastopol):
- Fregata razreda Burevestnik (projekt 11356R):
- Admiral Grigorovič (aktivna)[129]
- Admiral Essen (aktivna)[130]
- Admiral Makarov (aktivna)[131]
- Fregata razreda Burevestnik (projekt 1135):
- Fregata razreda Burevestnik (projekt 11356R):
- 41. brigada raketnih čolnov (Sevastopol):
- 4. brigada podmornic (Sevastopol):
- Dizel-električna podmornica razreda Varšavjanka:
- Novorossijsk (v remontu)[138]
- Rostov na Donu (aktivna)[139]
- Stari Oskol (aktivna)[140]
- Krasnodar (aktivna)[141]
- Veliki Novgorod (aktivna)[142]
- Kolpino (aktivna)[143]
- Dizel-električna podmornica razreda Paltus:
- Dizel-električna podmornica razreda Varšavjanka:
Kaspijska flotilja[uredi | uredi kodo]
Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama razreda Gepard in šestimi korvetami razreda Bujan. Ladje:
- 106. brigada ladij (Mahačkala):
- 73. brigada ladij (Astrahan):
5. operativna eskadra[uredi | uredi kodo]
5. operativna eskadra je enota ruske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Deluje iz oporišča Tartus v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju. Ladje:
- Fregata razreda Burevestnik (11356R) (1 fregata Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje)
- Korveta razreda Bujan (1) (1 korveta Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje)
- Dizel-električna podmornica razreda Varšavjanka (2 podmornici Črnomorske flote, premeščeni v oporišče Tartus, Sirija)
Oktobra 2022 so bile v Sredozemskem morju tri okrepitve Tihooceanske in Severne flote: raketna križarka Varjag, raketni rušilec Admiral Tribuc in fregata Admiral Kasatonov (vse tri od začetka februarja 2022).[154][155]
Zahodni vojaški okrog – Zahodno kombinirano strateško poveljstvo[uredi | uredi kodo]
Baltska flota[uredi | uredi kodo]
Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Flota uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema redoma rdeče zastave. Ladje:
- 128. brigada ladij (Baltijsk):
- 36. brigada raketnih ladij in čolnov (Baltijsk):
- 123. brigada podmornic (Kronštat):
Prihodnost in modernizacija[uredi | uredi kodo]
Leta 2007 je bil potrjen desetletni finančni program, v okviru katerega je vojna mornarica dobila največ sredstev od vseh treh vej in enako količino sredstev kot Strateške raketne sile, kar je bilo prvič v sovjetski in ruski zgodovini.[171] Do leta 2020 je Rusija načrtovala dobavo šestih novih fregat razreda Admiral Gorškov, več jedrskih podmornic razredov Jasen in Borej ter množično modernizacijo obstoječih jedrskih podmornic razredov Ščuka-B in Antej ter rušilcev razreda Fregat. Prav tako je načrtovala nakup dveh nosilk helikopterjev iz Francije,[172] vendar je bila prodaja odpovedana po začetku donbaške vojne.[173]
Program velja za neuspešnega, saj večina ladij do leta 2020 ni bila dostavljena[174] zaradi proizvodnih težav v ladjedelnicah in tehničnih ter finančnih omejitev po nastopu sankcij po priključitvi Krima in začetku donbaške vojne. Kljub temu program modernizacije poteka naprej in po letu 2020 se prihod novih ladij in podmornic pospeši. Ruska vojna mornarica je v novem desetletnem programu oboroževanja 2018–2027 prejela podoben znesek sredstev kot vojno letalstvo in kopenske sile.[175]
Podmornice[uredi | uredi kodo]
Za rusko vojno mornarico so podobno kot za sovjetsko vojno mornarico grajene predvsem podmornice, ki imajo v primerjavi z ladjami večjo možnost ustavljanja ameriških udarnih skupin letalonosilk.[176] Grajene so strateške jedrske podmornice razredov Borej (dvanajst podmornic[177]) in Habarovsk (štiri podmornice, nosilke strateških torpedov na jedrski pogon 2M-39 Pozejdon)[178][179][180][181][182][183] ter jurišne jedrske podmornice razreda Jasen (enajst podmornic).[184][185] Po letu 2023 naj bi Rusija začela z gradnjo novega razreda jurišnih jedrskih podmornic Lajka, ki bodo manjše in cenejše od podmornic razreda Jasen.[186][187][188][189][190][191]
Obstoječe podmornice razreda Ščuka-B so množično modernizirane in bodo del ruske vojne mornarice še globoko v 2030-ta leta.[192] Med globoko modernizacijo podmornice prejmejo sodobne rakete Kalibr.[193] Modernizacijo je v letih 2014–2020 prva dokončala podmornica Vepr razreda Ščuka-B,[194] za sestrske podmornice Leopard, Volk in Samara pa modernizacija poteka v letih 2013–2022,[195][196] 2014–2023[197] in 2020–2023.[198] Podmornici razreda Antej Irkutsk in Čeljabinsk bosta po modernizaciji v letih 2013–2023 in 2023– postali nosilki najsodobnejših hiperzvočnih raket Cirkon).[199][200][201][202] Druge podmornice so namesto modernizacije prestale samo remont.A Zaradi množičnega programa sočasnih modernizacij, ki trajajo dlje, kot je bilo sprva predvideno, ima ruska vojna mornarica v aktivni uporabi manjšino jurišnih jedrskih podmornic, druge, kot je Pantera, pa ostajajo nedelujoče brez jasnih obetov za popravilo.
Ladje[uredi | uredi kodo]
Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija še naprej gradila ladje obstoječih razredov Orlan (Pjotr Veliki) in Fregat (Admiral Čabanenko), vendar s počasnejšim tempom zaradi manjšega proračuna. Po letu 2000 se je začela gradnja novih razredov ladij, ki se je sprva osredotočala na manjše ladje, kot so korvete razredov Steregušči in Bujan ter fregate razreda Gepard.
Po letu 2010 pride do gradnje večjih ladij, fregat, razredov Burevestnik in Admiral Gorškov. Rusija je sprva načrtovala gradnjo 10–12 fregat razreda Admiral Gorškov,[203] od katerih bi prva vstopila v uporabo leta 2011[204] od katerih bi bilo šest dodeljenih Črnomorski floti.[205] Zaradi zelo počasne gradnje (prva ladja dokončana leta 2018) in težav z dobavami motorjev iz Ukrajine,[206] so bile za Črnomorsko floto zgrajene tri nadomestne fregate razreda Burevestnik (in več korvet razredov Bujan in Karakurt).
Po letu 2020 Rusija začne graditi motorje in menjalnike za fregate razreda Admiral Gorškov sama in gradnja fregat se je pospešila (druga ladja je bila dokončana leta 2020).[207] Fregate naj bi postale glavno sredstvo projekcije moči ruske vojne mornarice na odprtem morju.
Leta 2024 načrtuje Rusija začetek gradnje večjih fregat razreda Super-Gorškov z izpodrivom 7000 t in 112 navpičnimi izstrelitvenimi celicami,[208] gradnja rušilcev na jedrski pogon razreda Lider z izpodrivom 19.000 t in okrog 200 navpičnimi izstrelitvenimi celicami pa je bila preložena za nedoločen čas.[209] Leta 2020 je Rusija prvič v sodobni zgodovini začela z gradnjo dveh nosilk helikopterjev razreda Ivan Rogov z izpodrivom okrog 40.000 t[210] in nosilnostjo okrog 20 helikopterjev ter brezpilotnih letal in 900 pripadnikov mornariške pehote.[211][212]
Poleg tega Rusija množično modernizira večje ladje iz sovjetskega obdobja, npr. letalonosilko Admiral Kuznjecov (2017–2024),[213][214] težko jedrsko raketno križarko razreda Orlan Admiral Nahimov (2013–2023)[215] in rušilce razreda Fregat. Od slednjih je Maršal Šapošnikov modernizacijo že dokončal,[216] rušilca Admiral Čabanenko (2013–2023)[217] in Admiral Vinogradov (2021–2024)[218] pa sta še v postopku modernizacije.
Odprave in vaje[uredi | uredi kodo]
Oceanski ščit[uredi | uredi kodo]
Med leti 2018–2020 je bila organizirana mornariška vaja Oceanski ščit.
Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila organizirana v Sredozemskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.[219] Med njimi je bila križarka Maršal Ustinov, rušilca Smetlivi in Severomorsk, fregate Admiral Grigorovič, Admiral Essen, Admiral Makarov, Pitlivi in Jaroslav Mudri, korvete Višni Voločjok, Grad Svijažsk in Veliki Ustjug in dizel-električni podmornici Kolpino in Veliki Novgorod. Med prisotnimi letali so bili bombniki Tu-160 in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in palubni lovci Su-33 ter MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni.
Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, Oceanski ščit 2019. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 ladij, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.[220] 22 znanih ladij so križarka Maršal Ustinov, rušilec Severomorsk in fregata Admiral Gorškov Severne flote ter fregata Jaroslav Mudri, korvete Steregušči, Soobrazitelni,[221] Stojki, Bojki, Passat, Gejzer, Serpuhov, Mitišči, Čuvašija, Moršansk, Liven, Urengoj, R-257 in amfibijskodesantne ladje Aleksandr Šabalin, Kaliningrad, Minsk ter Koroljov Baltske flote.[222] Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica Smolensk, fregata Admiral Kasatonov, korveta Gremjašči in dizel-električna podmornica Kronštadt.[223]
Med 3.–31. avgustom 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.[224]
Kombinirane vaje več flot[uredi | uredi kodo]
Junija 2021 je imela ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v Ženevi, podobno kot operaciji »Aport« in »Atrina«, ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje ruske vojne mornarice razen rušilca Severomorsk, kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze.
Severna flota je poslala v Barentsovo morje raketni križarki Pjotr Veliki razreda Orlan in Maršal Ustinov razreda Atlant, raketnega rušilca Vice-admiral Kulakov razreda Fregat ter podmornice Kaluga razreda Paltus, Gepard razreda Ščuka-B in Dmitrij Donskoj razreda Akula,[225][226][227][228][229][226] pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo Pjotr Morgunov.[229][230]
Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu Tihega oceana, kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po hladni vojni. Vključevale so raketno križarko Varjag razreda Atlant, raketna rušilca Maršal Šapošnikov in Admiral Panteljejev razreda Fregat, korvete Gromki, Soveršeni in Aldar Cidenžapov razreda Steregušči,[231] jedrsko podmornico (najverjetneje Omsk[232]) ter vohunsko ladjo Karelija.[233][234] Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 navtičnih milj jugovzhodno od Kurilskih otokov simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja Maršal Krilov, ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, bolniška ladja Irtiš in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki MiG-31BM.[235] 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki Tu-95, ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev Il-78.
Rušilec Admiral Tribuc je bil nameščen v Južnokitajskem morju skupaj z jurišno jedrsko podmornico Nerpa razreda Ščuka-B.[236]
Črnomorska flota je 18. junija poslala gardno raketno križarko Moskva v Sredozemsko morje.[237]
Arktični ocean[uredi | uredi kodo]
26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu prišle na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel ledeni pokrov (podmornice Tula, Knjaz Vladimir[238] in Podmoskovje).[239][240] Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m.
Sredozemsko morje[uredi | uredi kodo]
Od leta 2015 potekajo vsakoletne mornariške vaje z Egiptom,[241] poleg tega ima Rusija vsakoletne mornariške vaje z Alžirijo.[242]
Indijski ocean[uredi | uredi kodo]
Ruska vojna mornarica od leta 2003 organizira vsakoletne mornariške vaje z Indijo[243] in od leta 2012 s Kitajsko.[244] Leta 2021 je bila izvedena tudi mornariška vaja z državami ASEAN.[245]
Leta 2019 so potekale prve mornariške vaje Rusije, Kitajske in Južnoafriške republike[246] ter Rusije, Kitajske in Irana.[247]
Od leta 2019 potekajo vsakoletne rusko-iranske mornariške vaje.[248][249]
Tihi ocean[uredi | uredi kodo]
23. oktobra 2021 sta Ruska in kitajska vojna mornarica organizirali prvo skupno patruljiranje vojnih ladij v zgodovini.[250] Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca Admiral Panteljejev, Admiral Tribuc, korveti Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov in Gromki ter poveljniška ladja Maršal Krilov. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino Cugaru med japonskima otokoma Honšu in Hokaido.
Opombe[uredi | uredi kodo]
^A Remont so prestale podmornice Kuzbass 2008–2016,[251] Omsk 2015–2019[252][253][254][255][256] in Tomsk 2019–2022[257][258] na Tihooceanski floti in Orjol 2014–2017,[259] Obninsk 2011–2014,[260] Pskov 2011–2015,[261] Gepard 2013–2015,[262] Tambov 2015–2022,[263] Tigr 2019–2023[264] in Smolensk 2021–2022[265] na Severni floti.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p. 185.
- ↑ "World Air Forces 2015" (PDF). Flight International. 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19 December 2014. Pridobljeno 27. novembra 2015.
- ↑ Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2 February 2019 na Wayback Machine. Pridobljeno dne 2. februarja 2019.
- ↑ "Here Are All the Submarines of the Russian Navy in One Infographic". popularmechanics.com/ (v angleščina). 19 April 2018. Pridobljeno 7. decembra 2022.
- ↑ Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia Arhivirano 18 November 2018 na Wayback Machine., avtor Thom Wheeler
- ↑ "Russia looks into Navy Arctic Fleet creation — source". tass.com (v angleščina). 7. oktober 2021. Pridobljeno 8. december 2022.
- ↑ ""Юрий Долгорукий" вошел в состав 31-й дивизии подлодок Северного флота" [Yuri Dolgorukiy became part of the 31st submarine division of the Northern Fleet]. RIA Novosti (v ruščina). 10 January 2013. Arhivirano iz spletišča dne 11 January 2013. Pridobljeno 19 December 2014.
- ↑ "Vladimir Monomakh Third Borey Class SSBN Joined Russian Navy". navyrecognition.com (v angleščina). 24 December 2014. Arhivirano iz spletišča dne 27 December 2014. Pridobljeno 27 December 2014.
- ↑ "В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир"" [On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy]. Ministry of Defence of Russia (Press release) (v ruščina). 12 June 2020. Pridobljeno 13 June 2020.
- ↑ "Russia Commissions New Attack Submarine". RIA Novosti. 2013-12-30. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 December 2013. Pridobljeno 2013-12-30.
- ↑ "Kazan Yasen-M-class SSGN to become operational on July 25th". Navy Recognition.com (v angleščina). April 2021.
- ↑ "Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск"" [The State Commission accepted the submarine "Novorossiysk"]. flotprom.ru (v ruščina). Arhivirano iz spletišča dne 22 August 2014. Pridobljeno 22 August 2014.
- ↑ "First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet". TASS (v angleščina). 25 November 2019. Pridobljeno 26 November 2019.
- ↑ "'Saint Petersburg' submarine launches cruise missile in Barents Sea". TASS (v angleščina). 17 November 2016. Arhivirano iz spletišča dne 15 August 2017. Pridobljeno 29 November 2017.
- ↑ "Analysis: St. Petersburg submarine expects upgrade for new arms trials - take 1". Navy Recognition (v angleščina). 23 April 2020.
- ↑ "Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России" [The lead frigate "Admiral Gorshkov" included in the combat composition of the Russian Navy]. TASS (v ruščina). 28 July 2018. Arhivirano iz spletišča dne 28 July 2018. Pridobljeno 28 July 2018.
- ↑ "Latest missile frigate enters service with Russian Navy". TASS (v angleščina). 21 July 2020. Pridobljeno 21 July 2020.
- ↑ "ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича"". i-mash.ru (v ruščina). 10 March 2016. Arhivirano iz spletišča dne 11 October 2017. Pridobljeno 5 August 2016.
- ↑ Novichkov, Nikolai (9 June 2016). "Russian Navy receives Admiral Essen frigate". Janes.com (v angleščina). Arhivirano iz spletišča dne 9 August 2016. Pridobljeno 5 August 2016.
- ↑ "На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг" (Press release) (v ruščina). Ministry of Defence (Russia). 27 December 2017. Arhivirano iz spletišča dne 28 December 2017. Pridobljeno 27 December 2017.
- ↑ "Corvette Soobrazitelnyy Joined Russian Navy". Rusnavy.com (v angleščina). 17 October 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 May 2012. Pridobljeno 29 December 2011.
- ↑ "Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота" [Corvette "Sovershennyy" enters the Pacific Fleet] (Press release) (v ruščina). Ministry of Defense of Russia. 20 July 2017. Arhivirano iz spletišča dne 25 July 2017. Pridobljeno 20 July 2017.
- ↑ "Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России" [Newest corvette "Gremyashchiy" accepted into the Russian Navy] (Press release) (v ruščina). Ministry of Defense of Russia. 29 December 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29 December 2020. Pridobljeno 29 December 2020.
- ↑ "Zelenodolsky Shipyard to lay down a Project 21631 small-size missile ship". Rusnavy.com. 26 August 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 July 2018. Pridobljeno 8 May 2019.
- ↑ Osborn, Andrew; Johnson, Simon (26 October 2016). "Russia beefs up Baltic Fleet amid NATO tensions: reports". Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 29 October 2016. Pridobljeno 8 May 2019.
- ↑ Юрий Макаров; Александр Мозговой (30 julij 2015). "Через тернии… к здравому смыслу". Национальная оборона (v ruščina). Arhivirano iz spletišča dne 13 februar 2017. Pridobljeno 2 november 2016.
- ↑ Станислав Закарян (24 september 2016). "В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 "Каракурт"". Оружие России (v ruščina). Arhivirano iz spletišča dne 2 avgust 2017. Pridobljeno 1 avgust 2017.
- ↑ "Yantar shipyard to complete landing ship Ivan Gren in 2012". rusnavy.com. 14 February 2011. Arhivirano iz spletišča dne 9 May 2018. Pridobljeno 5 January 2018.
- ↑ "Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК" (Press release) (v ruščina). United Shipbuilding Corporation. 23 April 2019. Arhivirano iz spletišča dne 24 April 2019. Pridobljeno 23 April 2019.
- ↑ "Источник: Минобороны подписало контракт на два вертолетоносца" [Source: the Ministry of Defense signed a contract for two helicopter carriers]. TASS (v ruščina). 22 May 2020. Pridobljeno 9 June 2020.
- ↑ "Russian MoD Signs Contract for Two Project 23900 Helicopter Carriers LHD". NavyRecognition.com. 27 May 2020. Pridobljeno 9 June 2020.
- ↑ "Источник: Россия потратит 100 млрд рублей на постройку первых двух вертолетоносцев" [Source: Russia will spend 100 billion rubles on the construction of the first two helicopter carriers]. TASS (v ruščina). 10 April 2020. Pridobljeno 9 June 2020.
- ↑ "Upgraded frigate enters service with Russian Pacific Fleet's constant alert forces". TASS. 27 April 2021.
- ↑ "Russia to modernize Udaloy-class ASW destroyers". Naval Today. 20 January 2017.
- ↑ ""Звездочка" завершила заводской ремонт ракетного крейсера "Маршал Устинов"" [Zvezdochka completes overhaul of missile cruiser Marshal Ustinov]. TASS (v ruščina). 26 December 2016. Pridobljeno 8 January 2020.
- ↑ "Ремонт и модернизация тяжелого атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" идет в соответствии с графиком" [Repair and modernization of the heavy nuclear missile cruiser "Admiral Nakhimov" is proceeding in accordance with the schedule]. Russian Ministry of Defence (v ruščina). 27 September 2017. Arhivirano iz spletišča dne 2017-09-29.
- ↑ "Ремонт атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" завершат к 2021 году" [Repair of the nuclear-powered missile cruiser "Admiral Nakhimov" will be completed by 2021]. RIA Novosti (v ruščina). 27 September 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-09-29.
- ↑ Soper, Karl (1 August 2016). "Admiral Kuznetsov overhaul designed to maintain carrier capability while Russia considers future carrier options". Jane's Navy International. Zv. 121, št. 6. ISSN 1358-3719.
- ↑ Johnson, Reuben F. (26 April 2018). "Russian Navy to upgrade Kuznetsov". Jane's Information Group. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 April 2018. Pridobljeno 27 April 2018.
The modernisation work is to be carried out by the 35th Ship Repair Plant in Murmansk, which is a satellite facility of the Zvezdochka Ship Repair Centre in Severodvinsk. Russia's deputy defence minister for procurement, Yuri Borisov, stated in April that the entire re-fit would be complete by the end of 2020 and the ship back in service in 2021.
- ↑ "СМИ: ВМФ получит оснащенную крылатыми ракетами атомную подлодку "Леопард"". РИА Новости (v ruščina). 28 April 2017. Pridobljeno 2021-09-18.
{{cite web}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ "Подлодка "Волк" отправилась на ремонт". flotprom.ru. Pridobljeno 2021-09-19.
- ↑ "Обновленная АПЛ «Иркутск» вернется на Тихий океан в 2019 году | Еженедельник "Военно-промышленный курьер"". vpk-news.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-09-18. Pridobljeno 2021-09-18.
- ↑ "Атомные подлодки "Иркутск" и "Магадан" дождались ремонта на "Звезде"". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 December 2020. Pridobljeno 18 September 2021.
- ↑ "Russia's Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment". tass.com/ (v angleščina). 19 August 2019. Pridobljeno 19. marca 2021.
- ↑ 47,0 47,1 "Russian Navy Shuffle" (v angleščina). 6. oktober 2021. Pridobljeno 2. oktober 2022.
- ↑ "Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море" (v ruščina). 14. julij 2021. Pridobljeno 24 September 2021.
- ↑ Умер экс-главком ВМФ России Феликс Громов (rusko)
- ↑ "Putin fires navy chief Kuroyedov and brings in tough-talking successor - Bellona". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-25. Pridobljeno 2006-11-19.
- ↑ Гетманский, Константин (2007-09-13). "Владимир Высоцкий будет командовать флотом". Деловой Петербург. Arhivirano iz spletišča dne 2016-06-11. Pridobljeno 2015-04-09.
- ↑ Navy Chief Relieved of Command[mrtva povezava][mrtva povezava] The Moscow Times, September 14, 2007.
- ↑ "Medvedev Replaces Russian Navy Commander". RIA Novosti. En.rian.ru. 6 May 2012. Pridobljeno 7 May 2012.
- ↑ "Министр обороны России вручил адмиралу Владимиру Королёву штандарт главнокомандующего ВМФ России" (v ruščina). mil.ru. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
- ↑ https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pd[mrtva povezava]
- ↑ Sputnik. "Russian Navy HQ Moves to St. Petersburg". en.ria.ru (v angleščina). Pridobljeno 10 October 2017.
- ↑ "Структура : Министерство обороны Российской Федерации". structure.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 28 August 2018. Pridobljeno 9 October 2018.
- ↑ "The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District". Warsaw Institute. 18 Jun 2020. Arhivirano iz spletišča dne 28 September 2020. Pridobljeno 5 October 2020.
- ↑ John Pike. "Aviatsiya Voyenno-Morskoyo Flota (AV-MF, Naval Air Force)". GlobalSecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 14 December 2014. Pridobljeno 14 December 2014.
- ↑ Air Forces Monthly, p. 65
- ↑ 61,0 61,1 Addenda to the Decree of the President of Russian Federation #531 Arhivirano 2008-06-08 na Wayback Machine., Krasnaya Zvezda, 19 May 2005
- ↑ "Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022". NavyRecognition.com. 5 December 2020. Pridobljeno 6 March 2021.
- ↑ "Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022" (v ruščina). September 2022.
- ↑ Тяжелый атомный ракетный крейсер "Петр Великий". "Крейсер "Петр Великий" поразил цель на дальности более 200 км" (v ruščina). Flot.com. Pridobljeno 2022-09-27.
- ↑ "Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022" (v angleščina). 6. februar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
- ↑ "Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022" (v angleščina). 30. januar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
- ↑ "Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022" (v angleščina). 7. februar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
- ↑ "Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean" (v angleščina). 7 February 2022.
- ↑ "В этом году в состав сил постоянной готовности.. | ВМФ РОССИИ - МЫ НЕСЁМ АНДРЕЕВСКИЙ ФЛАГ | VK".
- ↑ "Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России". TASS. 28 julij 2018. Arhivirano iz spletišča dne 28 julij 2018. Pridobljeno 28 julij 2018.
- ↑ "Latest missile frigate enters service with Russian Navy". TASS. 21 July 2020. Pridobljeno 21 July 2020.
- ↑ @NavyLookout (29 August 2022). ".@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…" (Tweet) – prek Twitter.
- ↑ "Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач" [Large anti-submarine ship of the Northern Fleet "Severomorsk" enters the Barents Sea to perform combat training missions] (v ruščina). Russian Ministry of Defence. 21 January 2021.
- ↑ "Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills". TASS (v angleščina). 26. maj 2022. Pridobljeno 1. januar 2023.
- ↑ "Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути". TASS. 8 September 2022. Pridobljeno 26 September 2022.
- ↑ "Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020". navy-korabel.livejournal.com/ (v ruščina). 1. januar 2020. Pridobljeno 1. januar 2023.
- ↑ "Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills". Reuters. 26 March 2021.
- ↑ "Janes | Latest defence and security news". Arhivirano iz spletišča dne 2016-03-26. Pridobljeno 2016-03-26.
- ↑ "Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills". Reuters (v angleščina). 26 March 2021. Pridobljeno 29. december 2022.
- ↑ "К-317, "Пантера" Проект 971". www.deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2017-07-07. Pridobljeno 2017-07-16.
- ↑ "Source: the submarine "Wolf" with "Caliber" will return to the Navy in 2023". ВПК.name.
- ↑ "Подлодка "Волк" отправилась на ремонт". flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2018-01-04. Pridobljeno 2017-07-16.
- ↑ "Бесшумные "Суперакулы" вооружили "Калибрами" - Новости - Известия - 28.04.2017". 28 april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 16 julij 2017. Pridobljeno 16 julij 2017.
- ↑ "'Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea".
- ↑ "Repair Works Started on SSN Smolensk". rusnavy.com.
- ↑ Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды» (31 december 2013). "Атомоход "Смоленск" в 2014 году посетит Северный полюс". Arhivirano iz spletišča dne 29 julij 2017. Pridobljeno 12 julij 2017.
- ↑ "Подводный крейсер "Орел" отправился к месту базирования". 6 april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 6 april 2017. Pridobljeno 6 april 2017.
- ↑ "Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet". 11 April 2017. Arhivirano iz spletišča dne 2017-07-02. Pridobljeno 2017-07-12.
- ↑ "АПЛ «Обнинск» спустили на воду". flotprom.ru (v ruščina).
- ↑ "New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean" (v angleščina). 2 September 2022. Pridobljeno 15. decembra 2022.
- ↑ "The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press". 5 September 2022.
- ↑ "Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med". YouTube (v angleščina). 4. september 2022. Pridobljeno 15. decembra 2022.
- ↑ mil.ru (7 May 2021). "Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске" (v ruščina). structure.mil.ru. Pridobljeno 7. maja 2021.
- ↑ "Archived copy". Arhivirano iz spletišča dne 2017-09-16. Pridobljeno 2017-08-14.
{{cite web}}
: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ Sutton, H. I. "Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week". Forbes.
- ↑ "Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации". ИТАР-ТАСС. 2011-11-22. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-03-02. Pridobljeno 2011-12-16.
- ↑ "Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-01-15. Pridobljeno 2020-05-05.
- ↑ "Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests". Navy Recognition. Arhivirano iz spletišča dne 15 August 2017. Pridobljeno 29 November 2017.
- ↑ "Россия получит второй атомный крейсер-гигант" [Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser]. Yandex Zen (v ruščina). 2 April 2020. Pridobljeno 2020-04-02.
- ↑ "Russian forces in the Mediterranean - Wk44/2022". russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščina). 1. november 2022. Pridobljeno 3. januar 2023.
- ↑ "Pacific Fleet Moving South". 21 september 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 maj 2006.
- ↑ "Russian Navy in the Adriatic sea. Why?". YouTube.
- ↑ "Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020". navy-korabel.livejournal.com/ (v ruščina). 1. januar 2020. Pridobljeno 1. januar 2023.
- ↑ "Russia to upgrade submarine Irkutsk and destroyer Admiral Vinogradov in 2022". navyrecognition.com (v angleščina). 30. marec 2022. Pridobljeno 1. januar 2023.
- ↑ "Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне". TASS. 23 June 2022.
- ↑ "Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России" (Press release) (v ruščina). Ministry of Defense of Russia. 29 December 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29 December 2020. Pridobljeno 29 December 2020.
- ↑ "Russian Kilo-class submarine rejoins navy after 14 years of repairs". Navaltoday.com. 2017-01-27. Arhivirano iz spletišča dne 27 January 2017. Pridobljeno 27 January 2017.
- ↑ "Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry".
- ↑ "Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-05. Pridobljeno 2022-12-29.
- ↑ Gady, Franz-Stefan (25 November 2019). "First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet". The Diplomat.
- ↑ ДЭПЛ "Магадан". "Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку". Flotprom.ru. Pridobljeno 2022-09-04.
- ↑ "Атомный ракетный крейсер «Александр Невский» вернулся на Камчатку". iz.ru. Известия. 2020-09-24. Arhivirano iz spletišča dne 2020-09-25. Pridobljeno 2020-09-25.
- ↑ ""Владимир Мономах" впервые отстрелялся "Булавой" с Дальнего Востока: видео". Профиль (v ruščina). Arhivirano iz spletišča dne 2020-12-15. Pridobljeno 2020-12-14.
- ↑ "Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России" (v ruščina). 21. december 2021. Pridobljeno 10. decembra 2022.
- ↑ "Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief". TASS (v angleščina). 21 December 2022.
- ↑ "Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России". Tass.com. 21 December 2021. Pridobljeno 12 May 2022.
- ↑ "Ryazan Project 667BDR submarine is back in service". Russianforces.org. 15 February 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-10-20. Pridobljeno 2019-05-16.
- ↑ Marrow, Alexander (21 October 2019). "Russian nuclear submarine aborts ballistic missile test". Reuters. Pridobljeno 21 October 2019.
- ↑ "К-44 "Рязань", проект 667БДР" [K-44 "Ryazan", project 667BDR]. DeepStorm (v ruščina). Arhivirano iz spletišča dne 2012-04-30. Pridobljeno 2019-05-16.
- ↑ "Модернизированная АПЛ "Иркутск" вернется в боевой состав Тихоокеанского флота в 2023 году" (v ruščina). 24. junij 2022. Pridobljeno 31. december 2022.
- ↑ "Китайское судно доставило АПЛ «Челябинск» на ремонт". Arhivirano iz spletišča dne 2014-09-08. Pridobljeno 2014-09-08.
{{cite web}}
: Sklic ima neznan prazen parameter:|1=
(pomoč) - ↑ "В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации". function.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 7 avgust 2017. Pridobljeno 10 oktober 2017.
- ↑ 125,0 125,1 "Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά!" [На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки].
- ↑ "ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации". armstrade.org.
- ↑ "Отремонтированная АПЛ "Кузбасс" передана ТОФ - Еженедельник "Военно-промышленный курьер"". vpk-news.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2017-07-23. Pridobljeno 2017-07-16.
- ↑ "Медведев в ДФО осмотрел модернизированную АПЛ К-419 "Кузбасс"". 18 december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 10 september 2017. Pridobljeno 16 julij 2017.
- ↑ "RFS Admiral Grigorovich 494". shipspotting.com. Arhivirano iz spletišča dne 2016-11-10. Pridobljeno 2016-11-09.
- ↑ "Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ". June 2016. Arhivirano iz spletišča dne 2016-06-02. Pridobljeno 2016-06-01.
- ↑ "На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации". function.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2017-12-28. Pridobljeno 2017-12-28.
- ↑ "Frigate Admiral Grigorovich and patrol vessel Pytliviy complete tasks in Mediterranean Sea". Ministry of Defence of the Russian Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 November 2021.
- ↑ "Russian Black Sea Fleet guard ship deploys to sea after repairs". TASS. 7 April 2021.
- ↑ "Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet". Navyrecognition.com. 2018-06-02. Arhivirano iz spletišča dne 2018-11-17. Pridobljeno 2019-01-05.
- ↑ "Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy". TASS. Arhivirano iz spletišča dne 2018-12-11. Pridobljeno 2019-01-05.
- ↑ "В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия"" [The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet] (Press release) (v ruščina). Ministry of Defence of Russia. 28 December 2019. Arhivirano iz spletišča dne 29 December 2019. Pridobljeno 29 December 2019.
- ↑ "В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон"" [A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet] (Press release) (v ruščina). Ministry of Defence of Russia. 30 January 2021. Arhivirano iz spletišča dne 30 January 2021. Pridobljeno 30 January 2021.
- ↑ "Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск"" [The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk"]. Flotprom.ru (v ruščina). 21 August 2014. Arhivirano iz spletišča dne 22 August 2014. Pridobljeno 24 December 2014.
- ↑ "Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск"" [The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk"]. Flotprom.ru (v ruščina). 21 August 2014. Arhivirano iz spletišča dne 22 August 2014. Pridobljeno 24 December 2014.
- ↑ "На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг". Центральный Военно-Морской Портал. Arhivirano iz spletišča dne 4 marec 2016. Pridobljeno 7 marec 2016.
- ↑ "Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии". Lenta.ru. 23. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-04-13. Pridobljeno 2017-06-23.
- ↑ "АО "Адмиралтейские верфи"". admship.ru. Arhivirano iz spletišča dne 11 oktober 2017. Pridobljeno 10 oktober 2017.
- ↑ "Видео ракетных ударов ВКС РФ в Сирии". Известия (v ruščina). 2017-11-03. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-11-03. Pridobljeno 2017-11-03.
- ↑ "Источник: вооруженная "Калибрами" подлодка "Алроса" останется на Черноморском флоте - ТАСС". TASS (v ruščina). 17. junij 2022. Pridobljeno 9. december 2022.
- ↑ 145,0 145,1 "106 бригада надводных кораблей | Центр военно-политических исследований". eurasian-defence.ru.
- ↑ "Каспийцы не подкачали". Redstar.ru. 2012-09-27. Arhivirano iz spletišča dne 2014-02-21. Pridobljeno 2014-02-12.
- ↑ На кораблях "Град Свияжск" и "Углич" подняли Военно-Морские флаги [Naval flags raised on ships "Grad Sviyazhsk" and "Uglich"]. JSC Zelenodolsk Plant named after A.M. Gorky (v ruščina). 27 July 2014. Arhivirano iz spletišča dne 4 March 2016. Pridobljeno 9 October 2015.
- ↑ "Small Missile Ship - Project 21631". Russianships.info.
- ↑ Шесть малых ракетных кораблей пополнят ВМФ России [Six small missile ships will join the Russian Navy]. vpk-news.ru (v ruščina). 19 November 2014. Arhivirano iz spletišča dne 21 December 2014. Pridobljeno 9 October 2015.
- ↑ На «Великом Устюге» поднят Андреевский флаг [At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the third MRK of the Buyan type will take place]. vpk-news.ru (v ruščina). 19 December 2014. Arhivirano iz spletišča dne 24 December 2014. Pridobljeno 9 October 2015.
- ↑ "Small Artillery Ships - Project 21630". RussianShips.info. Arhivirano iz spletišča dne 2018-07-20. Pridobljeno 2018-12-02.
- ↑ "МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ". Flot.com. Arhivirano iz spletišča dne 2014-02-21. Pridobljeno 2014-02-12.
- ↑ "Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"". Flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2014-02-23. Pridobljeno 2014-02-12.
- ↑ "Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022". russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščina). 7. februar 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
{{cite web}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ "Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean". 7 February 2022.
- ↑ "Nastoichivy". Rusnavy.com. 1993-03-27. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-02-05. Pridobljeno 2011-12-28.
- ↑ "Neustrashimy". Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 2012-01-14. Pridobljeno 2011-12-28.
- ↑ "Yaroslav Mudry". Rusnavy.com. 2009-07-24. Arhivirano iz spletišča dne 2011-12-15. Pridobljeno 2011-12-28.
- ↑ "Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям". Arhivirano iz spletišča dne 2017-01-15. Pridobljeno 2020-05-02.
- ↑ "Stereguschiy". Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 2012-02-04. Pridobljeno 2011-12-28.
- ↑ "Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас". Sdelanounas.ru. 2013-05-16. Arhivirano iz spletišča dne 2014-02-11. Pridobljeno 2014-02-12.
- ↑ "ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца". flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 24 december 2014. Pridobljeno 24 december 2014.
- ↑ 165,0 165,1 ""Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты". Сделано у нас. Arhivirano iz spletišča dne 26 oktober 2016. Pridobljeno 10 oktober 2017.
- ↑ "Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России". TACC. Pridobljeno 2022-12-29.
- ↑ "Russian Navy gets lead cruise missile corvette". TASS. 17 december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 18 december 2018. Pridobljeno 18 december 2018.
- ↑ "В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск"" (Press release) (v ruščina). Ministry of Defence of Russian Federation. 12 October 2019. Pridobljeno 12 October 2019.
- ↑ "Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ" [Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy]. ТАSS (v ruščina). 21 November 2020.
- ↑ "Б-806 Проект 877ЭКМ". Deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2012-03-05. Pridobljeno 2011-12-28.
- ↑ Sputnik. "Unmanned aerial vehicles increase in numbers". en.rian.ru. Arhivirano iz spletišča dne 21 May 2013. Pridobljeno 10 October 2017.
- ↑ Минобороны РФ планирует закупить четыре вертолетоносца типа "Мистраль" | Оборона и безопасность|Лента новостей "РИА Новости". Rian.ru. Retrieved on 2010-09-09.
- ↑ "Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia". BBC News (v angleščina). 3 September 2014. Pridobljeno 2014-09-03.
- ↑ "Despite Putin's swagger, Russia struggles to modernize its navy". reuters.com (v angleščina). 21. februarja 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russia's New State Armament Programme". chathamhouse.org (v angleščina). maj 2018. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ Predgovor k Jane's Fighting Ships 2004–2005, p.30
- ↑ "Источник: еще две стратегические подлодки "Борей-А" построят на "Севмаше" к 2028 году" [Source: Two more Borey-A strategic submarines will be built at Sevmash by 2028]. TASS (v ruščina). 30 November 2018. Arhivirano iz spletišča dne 1 December 2018. Pridobljeno 2 December 2018.
- ↑ "Khabarovsk class Nuclear-Powered Attack Submarine". Military-Today.com.
- ↑ Manaranche, Martin (May 11, 2020). "Russian Special Submarine 'Khabarovsk' Likely to be Launched in June". NavalNews.com.
- ↑ Sutton, H. I. (9 June 2020). "Russia's Newest Submarine, Khabarovsk, Could Redefine Underwater Warfare". Forbes.
- ↑ "Russian Navy Project 09851 Khabarovsk nuclear submarine to be floated in June". NavyRecognition.com. May 2020.
- ↑ Nilsen, Thomas (26 May 2020). "Russia's 'doomsday drone' prepares for testing". The Barents Observer.
- ↑ "Russian Nuclear-capable Underwater Drone to Enter Service in September". DefenseWorld.net. 7 May 2020.
- ↑ "В ОСК назвали сроки передачи флоту подлодок с гиперзвуковым оружием" [The USC named the date of the transfer of submarines with hypersonic weapons to the fleet]. RIA Novosti (v ruščina). 21 July 2020.
- ↑ "Russia launches Krasnoyarsk Yasen-M-class of project 885M sub".
- ↑ "Future Projects". Stealth Machinery. 23 July 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 February 2015. Pridobljeno 15 February 2015.
- ↑ Pettersen, Trude (8 March 2016). "Hunter for Red October plans for comeback". The Barents Observer. Arhivirano iz spletišča dne 14 March 2016. Pridobljeno 13 March 2016.
- ↑ "Russian naval shipbuilding plans: Rebuilding a blue water navy". Russian Military Reform. 23 January 2015. Arhivirano iz spletišča dne 8 July 2015. Pridobljeno 5 June 2015.
- ↑ Keck, Zachary (23 June 2015). "Russia Is Already Developing New Fifth-Generation Submarines". The National Interest. Arhivirano iz spletišča dne 25 March 2016. Pridobljeno 17 March 2016.
- ↑ "Russia's Next Gen Husky-class SSN to combine multipurpose, strategic submarine characteristics". Navy Recognition.com. 2015. Arhivirano iz spletišča dne 4 June 2016. Pridobljeno 21 May 2016.
- ↑ "Атомной Подводной Лодки Пятого Поколения (Photo)" [Fifth Generation Nuclear Submarine]. VK.com (v ruščina). 28 March 2016.
- ↑ "Russian Navy postpones upgrade of third-generation nuclear submarines". Navy Recognition.
- ↑ "Russia's Akula-Class Submarines To Fire Kalibr Cruise Missiles Following Upgrade". navalnews.com (v angleščina). 30. marca 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ First modernized Akula attack submarine returns to Northern Fleet (2020-03-25)
- ↑ "Источник: атомную подлодку "Леопард" спустят на воду 25 декабря". tass.ru (v ruščina). 16. decembra 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "АПЛ "Леопард" после ремонта и модернизации выйдет на испытания в 2022 году". tass.ru (v ruščina). 8. decembra 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Источник: подлодка "Волк" с "Калибрами" вернется в боевой состав ВМФ в 2023 году". tass.ru (v ruščina). 8. decembra 2021. Pridobljeno 5. januarja 2021.
- ↑ "Источник: "Самара" вернется в строй в 2023 году с "Калибрами" на борту". flotprom.ru (v ruščina). 14. januarja 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russian Antey-class nuclear-powered sub's upgrade to extend its service life by 10 years". Tass.com. Pridobljeno 25 November 2021.
- ↑ "Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А". Deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 2013-05-11. Pridobljeno 2012-03-24.
- ↑ "Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines". Arhivirano iz spletišča dne 2017-07-02. Pridobljeno 2017-07-12.
- ↑ ""Адмирал Горшков" спущен на воду". vedomosti.ru (v ruščina). 29. oktobra 2010. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russia to float out new missile frigate in 2011". RIA Novosti. 2008-10-30. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-11-17. Pridobljeno 2011-06-15.
- ↑ "Черноморский флот получит 18 кораблей за десять лет". lenta.ru (v ruščina). 25. oktobra 2010. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ LaGrone, Sam (10 June 2015). "Delays Without Ukrainian Engines, Officials Pledge to Sue". USNI News. Arhivirano iz spletišča dne 20 January 2017. Pridobljeno 19 December 2015.
- ↑ "Rostec begins serial deliveries of units for frigates of the "Admiral" series". SeaWaves Magazine. 25 November 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-12-05. Pridobljeno 2021-12-05.
- ↑ "Головной модернизированный фрегат проекта 22350М будет заложен в 2024 году". tass.ru (v ruščina). 23. septembra 2022. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russia Has Abandoned Its Massive Nuclear Destroyer And Supersized Frigate Programs". thedrive.com (v angleščina). 21. aprila 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Источник: на заводе "Залив" начали формировать корпуса будущих кораблей-вертолетоносцев" [Source: The Zaliv plant began to form the hulls of future helicopter carriers]. ТАSS (v ruščina). 28 February 2021.
- ↑ "В России разработали второй корабль на замену "Мистралям"" [Russia has developed a second ship to replace the "Mistrals"]. Lenta.ru (v ruščina). 15 June 2015. Arhivirano iz spletišča dne 29 December 2015. Pridobljeno 17 March 2019.
- ↑ "ВМФ заявил о подготовке технического задания на разработку аналога "Мистралей"" [The Navy announced the preparation of technical specifications for the development of an analogue of "Mistrals"]. Lenta.ru (v ruščina). 29 July 2016. Arhivirano iz spletišča dne 30 July 2016. Pridobljeno 17 March 2019.
- ↑ "ВООРУЖЕНИЯ". bastion-karpenko.ru.
- ↑ "Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov". Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 2012-01-14. Pridobljeno 2011-12-28.
- ↑ "Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction". The Independent Barents Observer.
- ↑ "Фрегат "Маршал Шапошников" вошел в состав сил постоянной готовности Тихоокеанского флота". tass.ru (v ruščina). 27. april 2021. Pridobljeno 17. decembra 2022.
{{cite web}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ Shishkin, A. (1 January 2021). "Корабельный состав ВМФ России (боевые корабли основных классов)" [Ships of the Russian Navy (Warships of the main classes)]. Navy Korabel (v ruščina).
- ↑ "Russia plans to upgrade Admiral Vinogradov antisubmarine ship". navyrecognition.com (v angleščina). December 2020. Pridobljeno 17 April 2021.
{{cite web}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ "Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/". kp.ru. 2 November 2018. Pridobljeno 12 July 2021.
- ↑ "70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise". navyrecognition.com (v angleščina). 2 August 2019. Pridobljeno 19. marca 2021.
- ↑ "Гвардейский почерк" (v angleščina). 27 September 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-06-13. Pridobljeno 13 June 2021.
- ↑ Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf
- ↑ "Parad" (v ruščina). Pridobljeno 22 November 2022.
- ↑ "Russian Naval Forces Start Ocean Shield 2020 Drills In Baltic Sea" (v angleščina). 5. avgust 2020. Pridobljeno 22 November 2022.
- ↑ "Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills" (v angleščina). 1 June 2021. Pridobljeno 12 June 2021.
- ↑ 226,0 226,1 "Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills" (v angleščina). 15 June 2021. Pridobljeno 15 June 2021.
- ↑ "ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки" (v ruščina). 16 June 2021. Pridobljeno 17 June 2021.
- ↑ "Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море" (v ruščina). 17 June 2021. Pridobljeno 17 June 2021.
- ↑ 229,0 229,1 "Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки" (v angleščina). 19 June 2021. Pridobljeno 19 June 2021.
- ↑ "Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops" (v angleščina). 18 June 2021. Pridobljeno 19 June 2021.
- ↑ "RF Navy's Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific" (v angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno 12 June 2021.
- ↑ "На Камчатке торжественно встретили атомный подводный крейсер «Омск» после выполнения задач в море" (v ruščina). 4. avgusta 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "UPDATED: Russian Navy Surveillance Ship Quietly Operating Off Hawaii" (v angleščina). 26. maja 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника" (v angleščina). 21 June 2021. Pridobljeno 21 June 2021.
- ↑ "Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота" (v angleščina). 10 June 2021. Pridobljeno 14 June 2021.
- ↑ "Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia" (v angleščina). 4 June 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-06-14. Pridobljeno 12 June 2021.
- ↑ "Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море" (v ruščina). 18. junij 2021. Pridobljeno 19 June 2021.
- ↑ "Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief" (v angleščina). 13. aprila 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills". Reuters. 26 March 2021.
- ↑ "Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике". tass.ru (v ruščina). 26 March 2021. Pridobljeno 26 March 2021.
- ↑ "Russian naval ships to arrive in Egypt on Dec. 3 for joint drills". tass.com (v angleščina). 2. decembra 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russian forces in the Mediterranean - Wk46/2021". russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščina). 15. novembra 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ Scott, Richard (16 April 2003). "Russia deploys naval squadron to Indian Ocean". Jane's Defence Weekly.
- ↑ "Assessing Chinese-Russian Military Exercises: Past Progress and Future Trends". csis.org (v angleščina). 9. julija 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russia, ASEAN to hold first ever joint naval drills in early December". tass.com (v angleščina). 23. novembra 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town". TASS. 25 November 2019. Pridobljeno 8 January 2020.
- ↑ "Russia sends three ships to joint drills with China and Iran". TASS. 27. decembra 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Отряд боевых кораблей Балтийского флота завершил учение с ВМС Ирана и взял курс к берегам Омана" [A detachment of warships of the Baltic Fleet completed an exercise with the Iranian Navy and headed for the shores of Oman]. Russian Ministry of Defence (v ruščina). 17 February 2021. Pridobljeno 18 February 2021.
- ↑ "Iran, Russia Start Naval Drill in Indian Ocean". TASS (v angleščina). 16. februarja 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific" (v angleščina). 23. oktober 2021. Pridobljeno 23 October 2021.
- ↑ "Подводная лодка «Кузбасс» передана ВМФ после ремонта". sdelanounas.ru (v ruščina). 19. marca 2016. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации". function.mil.ru. Pridobljeno 2021-09-18.
- ↑ "Атомную подлодку "Омск" передали Тихоокеанскому флоту после модернизации". РИА Новости (v ruščina). 2019-06-29. Pridobljeno 2021-09-18.
- ↑ "Атомный подводный крейсер 'Омск' передали флоту". sudostroenie.info/. 2019-07-01. Pridobljeno 2021-09-18.
- ↑ "Подлодка проекта 949А "Омск" передана флоту после модернизации". ТАСС. Pridobljeno 2021-09-18.
- ↑ Арсентьева, Александра (2019-06-29). "Атомный подводный крейсер «Омск» передали в войска". Телеканал «Звезда» (v ruščina). Pridobljeno 2021-09-18.
- ↑ "Минобороны в 2020 году подпишет контракт на ремонт атомной подлодки "Томск"". ria.ru (v ruščina). 7. novembra 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Минобороны РФ заключит контракт на ремонт АПЛ «Томск» в 2020 году". regnum.ru (v ruščina). 7. novembra 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "«Звёздочка» завершила ремонт АПРК «Орёл»". zvezdochka-ru.livejournal.com (v ruščina). 6. aprila 2017. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "АПЛ "Обнинск" успешно запустила крылатую ракету из Баренцева моря". ria.ru (v ruščina). 8. decembra 2014. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Титановая субмарина. В Снежногорске завершен ремонт подводной лодки «Псков»". tv21.ru (v ruščina). 29. decembra 2015. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Гепард в море". 2015-11-30. Pridobljeno 30. oktobra 2022.
- ↑ "Russian Navy to get four advanced warships by yearend". tass.com (v angleščina). 23. septembra 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Russian Navy Akula-Class Submarine K-154 Tigr To Complete Overhaul In 2023". navalnews.com (v angleščina). 4. februarja 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ "Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.08.2022" (v ruščina). 1. avgust 2022. Pridobljeno 22. november 2022.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Ruska imperialna mornarica
- Sovjetska vojna mornarica
- Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici
- Seznam ruskih admiralov
Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]
- Lebedev A. A. To March and Battle Ready? The Combat Capabilities of Naval Squadrons Russian Sailing Fleet XVIII – mid XIX centuries. from the Point of View of the Status of Their Personnel. SPb, 2015. ISBN 978-5-904180-94-2.
- Reuben Johnson, "Russian Navy 'faces irreversible collapse,'" Jane's Defence Weekly, 15 July 2009, in povezava na izvirni ruski članek na ВМФ умрет в ближайшие годы. Nvo.ng.ru (2009-07-03). Pridobljeno 2010-09-09.
- "Russia Will Not Build Aircraft Carriers Till 2010." RIA Novosti. 16 May 2005. (Via Lexis-Nexis, 27 July 2005).
- "The Russian Navy – A Historic Transition." U.S. Office of Naval Intelligence. December 2015 [1]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
(angleško)
- Ruska vojna mornarica
- Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2003
- Ladje Rusije
- Zgodovina ruske vojne mornarice Arhivirano 3. marca 2016 na Wayback Machine.
- Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2011
- Odprave in vaje ruske vojne mornarice
(rusko)