Ruska križarka Pjotr Veliki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pjotr Veliki
Zgodovina
RusijaRusija
Ime: Pjotr Veliki
Poimenovana po: Peter Veliki
Ladjedelnica: Baltiška ladjedelnica, konstruiranje Severni konstruktorski biro
Začetek gradnje: 11. marec 1986
Splavitev: 29. april 1989
Dana v uporabo: 18. april 1998
Domače pristanišče: Severomorsk
Časti in
odlikovanja:
Red Nahimova
Status: Aktivna
Opombe: Poveljniška ladja Severne flote
Splošne značilnosti
Razred: Orlan
Izpodriv:
  • 24.300 ton (standardno)
  • 28.000 ton (polno)
Dolžina:
  • 252 m
  • 230 m (vodna črta)
Širina: 28,5 m
Gaz: 9,1 m
Moč: 140.000 KM (104.398 kW)
Pogon: 2 gredi, 2 jedrska reaktorja KN-3 po 150 MW, 2 pospeševalni parni turbini po 70.000 KM (52.199 kW)
Hitrost: 32 vozlov (59 km/h)
Doseg:
  • 1000 navtičnih milj (1850 km) pri 30 vozlih (56 km/h) (kombiniran pogon),
  • Neomejeno na jedrskem pogonu pri 20 vozlih (37 km/h)
Maksimalna posadka:
  • 727
  • Letalska posadka: 18
Senzorji in
procesni sistemi:
  • MR-800 Voshod 3D iskalni radar na sprednjem jamboru
  • MR-710 Fregat 3D iskalni radar na glavnem jamboru
  • 2 × MR-320M Topaz-V zračni/površinski iskalni radar na glavnem jamboru
  • 3 × MR-212 Najada navigacijski radar na sprednjem jamboru
  • 1 × 3R41 Volna usmerjevalni radar raket S-300F(M) zadaj
  • 1 × 30N6E2 antena pasivnega elektronsko skeniranega niza spredaj
  • 1 × MR-360 Podkat usmerjevalni radar raket Kinžal
  • 6 × 3P37 usmerjevalni radar raket Kortik
  • 1 × MR-184 Lev usmerjevalni radar 130 mm topov
  • MGK-355 Polinom sonar z nizkofrekvenčnim sonarjem v trupu in vlečnim sonarjem
Oborožitev:
Oklep: 76 mm oklep okrog reaktorskega oddelka, oplata za zaščito pred drobci
Nosilnost letal: 3 × Ka-27 ali Ka-25 helikopterji
Objekti za zrakoplove: Hangar v podpalubju

Pjotr Veliki (rusko Пётр Великий) je četrta težka jedrska raketna križarka razreda Orlan Ruske vojne mornarice. Pri polaganju gredlja je nosil ime Kujbišev, kasneje je bil preimenovan v Jurij Andropov (rusko Юрий Андропов) po bivšem generalnem sekretarju Komunistične partije, po razpadu Sovjetske zveze pa je bilo ime s predsedniškim dekretom Borisa Jelcina z 22. aprila 1992 še enkrat spremenjeno v Pjotr Veliki. Ruska oznaka za ta tip ladje je »težka jedrska raketna križarka«, vendar so nekateri zahodni obrambni poročevalci ponovno obudili izraz bojna križarka za njihovo opisovanje, saj so največje površinske vojne ladje na svetu. Pjotr Veliki je poveljniška ladja Severne flote. Je del 43. divizije raketnih ladij v Severomorsku.

Gradnja ladje je potekala počasi zaradi pomanjkanja sredstev zaradi nacionalnih gospodarskih težav pred in po padcu Sovjetske zveze. Leta 1998, dvanajst let po začetku gradnje, je bila dokončana in predana vojni mornarici. Takrat je bila preimenovana v Pjotr Veliki, rusko Peter Veliki. Pjotr Veliki je med svojim služenjem nosil dve številki: »183« in trenutno (od 1998) »099«.

Načrt[uredi | uredi kodo]

Je največja operativna vojna ladja na svetu.[1][2]

Dolžina 49 hodnikov ladje je več kot 20 km. Ladja ima 6 palub in 8 etaž. Višina sprednjega jambora od ravni glavnega krova je 59 m.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gredelj ladje je bil položen 11. marca 1986 v Baltiški ladjedelnici, splavljena je bila 29. aprila 1989, 18. aprila 1998 pa je postala del Ruske vojne mornarice.[3]

Avgusta 2000 je bil Pjotr Veliki v Barentsovem morju in nadziral največje mornariške vaje od razpada Sovjetske zveze. Ladja je bila tarča simuliranega torpednega napada jedrske podmornice Kursk razreda Antej in je izvajala manevre izogibanja, ko je bila komunikacija s Kurskom izgubljena. Kasneje je bilo ugotovljeno da je podmornica utrpela katastrofalno detonacijo torpedov, ki je vodila v izgubo vseh 118 članov posadke. Pjotr Veliki je stražil območje, kjer se je podmornica potopila med poznejšo operacijo dviga Kurska leta 2001.

Pjotr Veliki z britanskim rušilcem Dragon (spredaj) pred britansko obalo maja 2014

Med 21. septembrom in 22. oktobrom 2004 je ladja odplula na svojo prvo odpravo in prvo odpravo Severne flote izven Barentsovega morja po letu 1996. Skupaj z letalonosilko Admiral Kuznjecov, rušilcema Admiral Čabanenko in Admiral Ušakov in več podpornimi ladjami se je odpravila v Severno morje.[4][5]

Križarka med taktičnimi vajami Severne in Baltske flote

Leta 2008 je po zaostritvi rusko-ameriških odnosov zaradi ameriškega pošiljanja vojnih ladij v Črno morje med rusko-gruzijsko vojno Rusija odgovorila s prvo daljno odpravo Severne flote po koncu hladne vojne in prvo odpravo na območje Latinske Amerike po koncu hladne vojne.[6] 22. septembra 2008[7] sta Pjotr Veliki in rušilec Admiral Čabanenko izplula iz pomorskega oporišča Severomorsk, opravila obiska Aksaz Karagaca, Turčija[8] ter Toulona, Francija,[9] nakar je 25. novembra 2008 Pjotr Veliki prispel v La Guairo, Venezuela,[10] sovpadajoč z obiskom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Med 1.–2. decembrom 2008 je potekala združena mornariška vaja Ruske in Venezuelske vojne mornarice VENRUS-200.[11] Po vajah je Admiral Čabanenko kot prva ruska vojna ladja po drugi svetovni vojni zaplul v Panamski prekop in med 5.–10. decembrom obiskal Panamo, med 10. in 15. decembrom Bluefields, Nikaragva[12] in 19. decembra priplul v Havano, Kuba.[13] Pjotr Veliki je sam nadaljeval pot do Cape Towna, JAR[14] in Mormugaa, Indija,[15] nakar se je z drugimi ruskimi vojnimi ladjami udeležil rusko-indijske mornariške vaje INDRA-2009.[16][17] 12. februarja 2009 je ladja ulovila deset piratov v treh čolnih pred obalo Somalije.[18] 10. marca se je Pjotr Veliki vrnil v domače pristanišče Severomorsk in končal šestmesečno odpravo.[19]

28. julija 2012 je bil Pjotr Veliki z ukazom predsednika Ruske federacije odlikovan z redom Nahimova »za pogum, predanost in visoki profesionalizem, ki ga je posadka pokazala pri izvajanju bojnih nalog poveljevanja«.[20][21]

15. oktobra 2016 je Pjotr Veliki zapustil Severomorsk kot spremstvo letalonosilke Admiral Kuznjecov na odpravi v Sredozemsko morje z rušilcema razreda Fregat Severomorsk in Vice-admiral Kulakov. Namenjeni so bili v vzhodno Sredozemlje za podporo sirskim vladnim silam pri bojih z upornikih v pokrajini Alep.[22]

Poveljniki[uredi | uredi kodo]

Med marcem 2000 in julijem 2005 je križarki poveljeval kapitan 1. stopnje Vladimir Lvovič Kasatonov (od 2019 namestnik vrhovnega poveljnika Ruske vojne mornarice, od 2013 viceadmiral).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. «Петр Великий»: атомный исполин, которому нет равных Arhivirano 2016-03-05 na Wayback Machine., 26.04.2015 г., Дмитрий Сергеев, сетевое издание www.tvzvezda.ru.
  2. Тяжелый атомный ракетный крейсер «Петр Великий» пр.1144, KIROV class Arhivirano 2008-08-14 na Wayback Machine., Статья на vs.milrf.ru на основе источников Военный Парад 2(44) 2001 «Военно-Морской Флот»; Media 2000 Атомная отрасль http://www.skc.ru Arhivirano 2022-07-11 na Wayback Machine.; НВО 1999-11-19 Ракетная техника http://rbase.new-factoria.ru/ Arhivirano 2020-04-04 na Wayback Machine..
  3. ВМФ России: Кого пугаем «Орланами»? Arhivirano 2011-09-24 na Wayback Machine. — Свободная пресса, 22 сентября 2011 года
  4. Felgenhauer, Pavel (2. november 2004). »A Foolhardy Naval Exercise«. The Moscow Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2004 – prek CDI Russia Weekly.
  5. ru:Маршал Устинов (ракетный крейсер)
  6. Sweeney, Conor (8. september 2008). »Russia says to send battleship to Caribbean Sea«. Reuters. Pridobljeno 6. januarja 2009.
  7. Moscow Interfax-AVN Online, 1102 GMT 10 March 2009 (rusko)
  8. Moscow Vesti TV, 2100 GMT 22 October 2008 (rusko)
  9. Moscow Zvezda Television, 1900 GMT 6 November 2008 (rusko)
  10. Moscow Zvezda TV, 1304 GMT 25 November 2008 (rusko)
  11. Moscow Kommersant Daily, 3 December 2008 (rusko)
  12. Moscow Vremya Novostei, 15 December 2008 (rusko)
  13. »Russian Destroyers Pull In To Havana«. CBS News (v angleščini). 19. december 2008. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 27. septembra 2018.
  14. »Russian warship leaves Cape Town for Indian Ocean«. RIA Novosti. 15. januar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2009. Pridobljeno 20. januarja 2009.
  15. »Six Russian warships to take part in joint drills with India Navy«. RIA Novosti. 11. januar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2009. Pridobljeno 20. januarja 2009.
  16. »Russian cruiser Pyotr Veliky leaves India«. RIA Novosti. 31. januar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2011. Pridobljeno 8. junija 2010.
  17. »Russian cruiser Pyotr Veliky in India«. RIA Novosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 8. junija 2010.
  18. Kilner, James (13. februar 2009). »Russian warship seizes 3 pirate ships off Somalia«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 16. februarja 2009. Pridobljeno 8. junija 2010.
  19. Moscow Vesti TV, 1436 GMT 11 March 2009
  20. »Указ Президента Российской Федерации от 28.07.2012 года № 1079 «О награждении орденом Нахимова тяжёлого атомного ракетного крейсера „Пётр Великий"»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2014. Pridobljeno 30. julija 2012.
  21. »Посещение военно-морской базы Северного флота«. Kremlin.ru. 10. januar 2013. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2013. Pridobljeno 12. januarja 2013.
  22. Dearden, Lizzie (21. oktober 2016). »Russian warships sailing through English Channel 'a smokescreen' for something else entirely«. The Independent (v britanski angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2017. Pridobljeno 13. aprila 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]