P-700 Granit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
P-700 Granit (NATO: SS-N-19 Shipwreck)
P-700-Granit sketch.svg
P-700 Granit
Vrsta: manevrna protiladijska raketa dolgega dosega
Država izvora: Sovjetska zveza
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1983–do danes
Zgodovina izdelave
Konstruktor: OKB-52/Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje, Vladimir Čelomej
Leto zasnove: 1970-ta leta
Proizvajalec: OKB-52/Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje
V proizvodnji: 1985–1992
Značilnosti
Teža: 7000 kg (15.400 funtov)
Dolžina: 10 m (33 čevljev)
Premer: 0,85 m (33 palcev)

Bojna glava: visokoeksplozivna (750 kg) ali jedrska (500 kt)
Moč eksplozije: 500 kt

Motor: turboreaktivni motor in potisna cev
Operativni
doseg:
625 km (388 mi)[2]
Hitrost: 1,6 Mach (majhna višina)
2,5+ Mach (velika višina)[1]
Sistem
vodenja:
inercialno vodenje, aktivno radarsko usmerjanje z usmerjanjem na motenje in Legenda (satelitski sistem ciljanja, ni v uporabi od razpada Sovjetske zveze)
Izstrelilna
platforma:
Razredi Antej
Orlan in Admiral Kuznjecov

P-700 Granit (rusko П-700 "Гранит", P-700 Granit, GRAU oznaka: 3M45, NATO oznaka: SS-N-19 Shipwreck) je težka protiladijska raketa Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Namenjena je uničevanju letalonosilk in drugih površinskih plovil ter se lahko izstreljuje iz ladij in podmornic.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Raketa P-700 Granit je bila oblikovana v 1970-ih letih kot naslednik raket P-70 Ametist in P-120 Malahit. Obe sta bili učinkovito orožje, vendar sta imeli kratek doseg. Delno je bila razvita iz predhodne rakete P-500 Bazalt, ki je imela turboreaktivni pogon.[4] Na osnovi rakete P-700 Granit je bila razvita raketa P-800 Oniks, ki jo poganja potisna cev in raketo BrahMos, ki jo je Rusija razvila skupaj z Indijo.

Rakete P-700 izdeluje podjetje Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje iz Reutova. Njihova dolžina je 10 m, teža pa 7 t. Oborožene so s 750 kg visokoeksplozivnimi FAE (fuel-air explosive) bojnimi glavami ali pa 500 kt jedrsko bojno glavo. Največja hitrost naj bi bila več kot 2,5 Mach.[1] Doseg naj bi bil med 500 in 550–625 km.[5] Navigacija je inercialna ali radarska, v sovjetskem obdobju pa je obstajala tudi možnost uporabe satelitskega navigacijskega sistema "Legenda".

V salvi je mogoče izstreliti štiri do osem raket. Ena raketa se dvigne na višjo višino (14–17 km), da lahko z lastnim radarjem odkrije tarčo in k njej usmerja druge rakete, leteče na višini 30 m. Rakete lahko razlikujejo med večjimi (letalonosilke) in manjšimi cilji (fregate) in se k njim usmerjajo v ustreznem številu (letalonosilka – vsaj štiri rakete, križarka – tri rakete, fregata – ena raketa).[6][7] Rakete imajo tudi računalniški sistem za obrambo pred elektronskim bojevanjem in drugo protiletalsko obrambo.[8] Rakete naj bi tarče napadle s taktiko "zvezdnega dežja", po kateri se razporedijo okrog njih in se jim približajo iz različnih vektorjev napada. Na ta način se zračna obramba ladje v največji meri obremeni in tako se poveča možnost preboja obrambnega perimetra. Največja G obremenitev je 18.

Izstreljuje se s križark razreda Orlan (20 navpičnih izstrelitvenih celic), jurišnih jedrskih podmornic razreda Antej (24 navpičnih izstrelitvenih celic) ali letalonosilk razreda Admiral Kuznjecov (12 navpičnih izstrelitvenih celic).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 [1] od dne February 2014[slepa povezava]
  2. Dr C Kopp. "Soviet/Russian Cruise Missiles". Pridobljeno dne 8 October 2015.
  3. Jane's Underwater Weapon Systems 2006–2007
  4. [2] od dne February 2014[slepa povezava]
  5. John Pike. "P-700 3M-45 Granat SS-N-19 SHIPWRECK". Globalsecurity.org. Pridobljeno dne 2014-02-08.
  6. "[7.0] Soviet-Russian Naval Cruise Missiles / Chinese Cruise Missiles". Vectorsite.net. 2000-08-13. Pridobljeno dne 2014-02-08.
  7. "Крылатая противокорабельная ракета П-700 Гранит (3М-45) | Ракетная техника". New-factoria.ru. 2010-07-30. Pridobljeno dne 2014-02-08.
  8. "ВПК "НПО машиностроения" - Новости". Npomash.ru. 1983-07-19. Pridobljeno dne 2014-02-08.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]