P-800 Oniks
| P-800 Oniks | |
|---|---|
 Raketa Oniks na letalski razstavi MAKS v Žukovskem leta 1997 | |
| Vrsta | Protiladijska raketa |
| Država izvora |  Rusija
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 2002 |
| Uporabniki |  Ruska vojna mornarica
|
| Vojne | Sirska državljanska vojna |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje |
| Proizvajalec | Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje |
| Značilnosti | |
| Teža | 3000 kg |
| Dolžina | 8,9 m |
| Premer | 0,7 m[1] |
| Bojna glava | Visokoeksplozivna ali jedrska bojna glava |
| Motor | Potisna cev |
| Operativni doseg |
600 km |
| Hitrost | 2 Mach |
| Sistem vodenja |
inercialna navigacija, aktivno radarsko ciljanje s pasivnim iskalcem |
| Gorivo | Tekoče gorivo – kerozin |
| Največja višina |
14.000 m |
| Višina | 50 m |
| Natančnost | 1,5 m |
| Izstrelilna platforma |
Razredi Jasen, Ščuka-B, Varšavjanka, Lada, Admiral Gorškov, Burevestnik, Gepard, Fregat, Gremjašči, Bujan in Karakurt |
P-800 Oniks (rusko П-800 Оникс – oniks) je protiladijska raketa Ruske vojne mornarice. Lahko se uporablja tudi proti kopenskim ciljem.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Raketo 3M-55 "P-800 Oniks" je razvilo Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje iz Reutova, kot različico rakete P-80 Zubr s pogonom na potisno cev. Razvoj se je začel leta 1981 in v 1990-ih letih je bila raketa preizkušena na korveti razreda Ovod. Leta 2002 je raketa vstopila v uporabo kot zamenjava za raketo P-270 Moskit.
Raketo poganja potisna cev na kerozin T-6 v kombinaciji s trdogorivnim potisnikom.[2] Raketa ima znižano radarsko opaznost in tudi leti na nizki višini zato, da jo nasprotnik pozneje odkrije. Ima polno avtonomijo in ne potrebuje vodenja do cilja na nobenem delu poleta. V prvem delu poleta uporablja kombinacijo avtopilota, inercialne navigacije in radarskega višinomera, zadnjih 50 km poleta pa aktivno radarsko ciljanje s pasivnim iskalcem. Leti z visoko nadzvočno hitrostjo 2 Mach v vseh delih poleta.
Izvozna različica je znana pod imenom Jahont in jo uporablja Indonezijska vojna mornarica.
Obstaja tudi različica za Obalne enote Ruske vojne mornarice v sklopu sistema K-300P Bastion-P, ki jo sestavljata dve raketi Oniks na tovornjaku Kamaz-43101. Uporablja se za delovanje proti udarnim skupinam letalonosilk, konvojem in amfibijskodesantnim ladjam. Izvozna različica je bila prodana Siriji (dva sistema po 36 raket)[3][4][5][6] in Vietnamu (dva sistema).
Raketa Oniks je ognjeni krst doživela v sirski državljanski vojni, saj je Rusija med svojim posredovanjem v vojni pripeljala sisteme za obalno obrambo K-300P Bastion-P, ki so bili uporabljeni proti kopenskim ciljem in tako razkrili doslej neznano sposobnost za napadanje kopenskih ciljev.[7][8][9]
Obstaja tudi letalska različica H-61, ki jo nosijo lovci Su-35 in taktični bombniki Su-34.
Na osnovi rakete Oniks je bila razvita indijsko-ruska raketa BrahMos.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »"Яхонт" и его "Бастион"« (v ruščini). Оф. сайт газеты Коммерсантъ. 28. avgust 2010. Pridobljeno 11. januarja 2014.
- ↑ »Противокорабельная ракета Яхонт (Оникс)« (v ruščini). Сайт "Ракетная техника". Pridobljeno 11. januarja 2014.
- ↑ »BBC News - Syria crisis: Russia 'sends sophisticated weapons'«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
- ↑ »Despite Israeli protests, Russia won't halt arms sale to Syria«. Haaretz.com. 30. avgust 2010. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 23. decembra 2014.
- ↑ »BBC News - Syria crisis: US rues Russian missiles sent to Damascus«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
- ↑ Gordon, Michael R.; Schmitt, Eric (16. maj 2013). »Russia Sends More Advanced Missiles to Aid Assad in Syria«. Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2017. Pridobljeno 28. februarja 2017 – prek NYTimes.com.
- ↑ »YouTube«. www.youtube.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2017. Pridobljeno 18. aprila 2017.
- ↑ »Russia uses aircraft carrier for big attack on Syrian rebels«. 15. november 2016. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2017. Pridobljeno 2. julija 2017 – prek www.reuters.com.
- ↑ Eskaf, Mahmoud (15. november 2016). »Russian bombing by aircraft carrier in Syria, hours after Putin-Trump call«.
