P-800 Oniks

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
P-800 Oniks
Yakhont.jpg
Raketa Oniks na letalski razstavi MAKS v Žukovskem leta 1997
Vrsta: Protiladijska raketa
Država izvora:  Rusija
Zgodovina uporabe
V uporabi: 2002
Uporabniki:  Ruska vojna mornarica

 Indonezijska vojna mornarica  Vietnamska ljudska vojna mornarica
 Sirija Navy

Vojne: Sirska državljanska vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor: Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje
Proizvajalec: Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje
Značilnosti
Teža: 3000 kg
Dolžina: 8,9 m
Premer: 0,7 m[1]

Bojna glava: Visokoeksplozivna ali jedrska bojna glava

Motor: Potisna cev
Operativni
doseg:
600 km
Hitrost: 2 Mach
Sistem
vodenja:
inercialna navigacija, aktivno radarsko ciljanje s pasivnim iskalcem
Gorivo: Tekoče gorivokerozin
Največja
višina:
14.000 m
Višina: 50 m
Natančnost: 1,5 m
Izstrelilna
platforma:
Razredi Jasen, Ščuka-B, Varšavjanka, Lada, Admiral Gorškov, Burevestnik, Gepard, Fregat, Gremjašči, Bujan in Karakurt

P-800 Oniks (rusko П-800 Ониксoniks) je protiladijska raketa Ruske vojne mornarice. Lahko se uporablja tudi proti kopenskim ciljem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Raketo 3M-55 "P-800 Oniks" je razvilo Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje iz Reutova, kot različico rakete P-80 Zubr s pogonom na potisno cev. Razvoj se je začel leta 1981 in v 1990-ih letih je bila raketa preizkušena na korveti razreda Ovod. Leta 2002 je raketa vstopila v uporabo kot zamenjava za raketo P-270 Moskit.

Raketo poganja potisna cev na kerozin T-6 v kombinaciji s trdogorivnim potisnikom.[2] Raketa ima znižano radarsko opaznost in tudi leti na nizki višini zato, da jo nasprotnik pozneje odkrije. Ima polno avtonomijo in ne potrebuje vodenja do cilja na nobenem delu poleta. V prvem delu poleta uporablja kombinacijo avtopilota, inercialne navigacije in radarskega višinomera, zadnjih 50 km poleta pa aktivno radarsko ciljanje s pasivnim iskalcem. Leti z visoko nadzvočno hitrostjo 2 Mach v vseh delih poleta.

Izvozna različica je znana pod imenom Jahont in jo uporablja Indonezijska vojna mornarica.

Izstrelitev rakete Oniks iz sistema Bastion na otoku Kotelni

Obstaja tudi različica za Obalne enote Ruske vojne mornarice v sklopu sistema K-300P Bastion-P, ki jo sestavljata dve raketi Oniks na tovornjaku Kamaz-43101. Uporablja se za delovanje proti udarnim skupinam letalonosilk, konvojem in amfibijskodesantnim ladjam. Izvozna različica je bila prodana Siriji (dva sistema po 36 raket)[3][4][5][6] in Vietnamu (dva sistema).

Raketa Oniks je ognjeni krst doživela v Sirski državljanski vojni, saj je Rusija med svojim posredovanjem v vojni pripeljala sisteme za obalno obrambo K-300P Bastion-P, ki so bili uporabljeni proti kopenskim ciljem in tako razkrili doslej neznano sposobnost za napadanje kopenskih ciljev.[7][8][9]

Obstaja tudi letalska različica H-61, ki jo nosijo lovci Su-35 in taktični bombniki Su-34.

Na osnovi rakete Oniks je bila razvita indijsko-ruska raketa BrahMos.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ""Яхонт" и его "Бастион"" (ruščina). Оф. сайт газеты Коммерсантъ. 2010-08-28. Pridobljeno dne 2014-01-11.
  2. "Противокорабельная ракета Яхонт (Оникс)" (ruščina). Сайт "Ракетная техника". Pridobljeno dne 2014-01-11.
  3. "BBC News - Syria crisis: Russia 'sends sophisticated weapons'". BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 May 2014. Pridobljeno dne 23 December 2014.
  4. "Despite Israeli protests, Russia won't halt arms sale to Syria". Haaretz.com. 30 August 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 September 2015. Pridobljeno dne 23 December 2014.
  5. "BBC News - Syria crisis: US rues Russian missiles sent to Damascus". BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 November 2014. Pridobljeno dne 23 December 2014.
  6. Gordon, Michael R.; Schmitt, Eric (16 May 2013). "Russia Sends More Advanced Missiles to Aid Assad in Syria". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 March 2017. Pridobljeno dne 28 February 2017 – via NYTimes.com.
  7. "YouTube". www.youtube.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 August 2017. Pridobljeno dne 18 April 2017.
  8. "Russia uses aircraft carrier for big attack on Syrian rebels". 15 November 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 May 2017. Pridobljeno dne 2 July 2017 – via www.reuters.com.
  9. Eskaf, Mahmoud (15 November 2016). "Russian bombing by aircraft carrier in Syria, hours after Putin-Trump call".