Pojdi na vsebino

P-800 Oniks

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
P-800 Oniks

Maketa P-800 Oniks na Mednarodnemu forumu vojaške tehnike 2018
Vrsta Protiladijska raketa
Država izvora  Rusija
Zgodovina uporabe
V uporabi 2002
Uporabniki  Ruska vojna mornarica

 Indonezijska vojna mornarica  Vietnamska ljudska vojna mornarica
 Sirska vojna mornarica

Vojne Sirska državljanska vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje
Proizvajalec Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje
Značilnosti
Teža 3000 kg
Dolžina 8,9 m
Premer 0,7 m[1]

Bojna glava Visokoeksplozivna ali jedrska bojna glava

Motor Potisna cev
Operativni
doseg
600 km
Hitrost 2 Mach
Sistem
vodenja
inercialna navigacija, aktivno radarsko ciljanje s pasivnim iskalcem
Gorivo Tekoče gorivokerozin
Največja
višina
14.000 m
Višina 50 m
Natančnost 1,5 m
Izstrelilna
platforma
Razredi Jasen, Ščuka-B, Varšavjanka, Lada, Admiral Gorškov, Burevestnik, Gepard, Fregat, Gremjašči, Bujan in Karakurt

P-800 Oniks (rusko П-800 Ониксoniks) je protiladijska raketa Ruske vojne mornarice. Lahko se uporablja tudi proti kopenskim ciljem.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Raketo 3M-55 "P-800 Oniks" je razvilo Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje iz Reutova, kot različico rakete P-80 Zubr s pogonom na potisno cev. Razvoj se je začel leta 1981 in v 1990-ih letih je bila raketa preizkušena na korveti razreda Ovod. Leta 2002 je raketa vstopila v uporabo kot zamenjava za raketo P-270 Moskit.

Raketo poganja potisna cev na kerozin T-6 v kombinaciji s trdogorivnim potisnikom.[2] Raketa ima znižano radarsko opaznost in tudi leti na nizki višini zato, da jo nasprotnik pozneje odkrije. Ima polno avtonomijo in ne potrebuje vodenja do cilja na nobenem delu poleta. V prvem delu poleta uporablja kombinacijo avtopilota, inercialne navigacije in radarskega višinomera, zadnjih 50 km poleta pa aktivno radarsko ciljanje s pasivnim iskalcem. Leti z visoko nadzvočno hitrostjo 2 Mach v vseh delih poleta.

Izvozna različica je znana pod imenom Jahont in jo uporablja Indonezijska vojna mornarica.

Izstrelitev rakete Oniks iz sistema Bastion na otoku Kotelni

Obstaja tudi različica za Obalne enote Ruske vojne mornarice v sklopu sistema K-300P Bastion-P, ki jo sestavljata dve raketi Oniks na tovornjaku Kamaz-43101. Uporablja se za delovanje proti udarnim skupinam letalonosilk, konvojem in amfibijskodesantnim ladjam. Izvozna različica je bila prodana Siriji (dva sistema po 36 raket)[3][4][5][6] in Vietnamu (dva sistema).

Raketa Oniks je ognjeni krst doživela v sirski državljanski vojni, saj je Rusija med svojim posredovanjem v vojni pripeljala sisteme za obalno obrambo K-300P Bastion-P, ki so bili uporabljeni proti kopenskim ciljem in tako razkrili doslej neznano sposobnost za napadanje kopenskih ciljev.[7][8][9]

Obstaja tudi letalska različica H-61, ki jo nosijo lovci Su-35 in taktični bombniki Su-34.

Na osnovi rakete Oniks je bila razvita indijsko-ruska raketa BrahMos.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »"Яхонт" и его "Бастион"« (v ruščini). Оф. сайт газеты Коммерсантъ. 28. avgust 2010. Pridobljeno 11. januarja 2014.
  2. »Противокорабельная ракета Яхонт (Оникс)« (v ruščini). Сайт "Ракетная техника". Pridobljeno 11. januarja 2014.
  3. »BBC News - Syria crisis: Russia 'sends sophisticated weapons'«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  4. »Despite Israeli protests, Russia won't halt arms sale to Syria«. Haaretz.com. 30. avgust 2010. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  5. »BBC News - Syria crisis: US rues Russian missiles sent to Damascus«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  6. Gordon, Michael R.; Schmitt, Eric (16. maj 2013). »Russia Sends More Advanced Missiles to Aid Assad in Syria«. Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2017. Pridobljeno 28. februarja 2017 – prek NYTimes.com.
  7. »YouTube«. www.youtube.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2017. Pridobljeno 18. aprila 2017.
  8. »Russia uses aircraft carrier for big attack on Syrian rebels«. 15. november 2016. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2017. Pridobljeno 2. julija 2017 – prek www.reuters.com.
  9. Eskaf, Mahmoud (15. november 2016). »Russian bombing by aircraft carrier in Syria, hours after Putin-Trump call«.