RT-2PM Topol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
RT-2PM Topol
РТ-2ПМ Тополь

Topol na tovornjaku MAZ-7917 na generalki parade ob Dnevu zmage v Moskvi leta 2008
Vrsta Medcelinska balistična raketa
Država izvora  Sovjetska zveza

 Rusija

Zgodovina uporabe
V uporabi 1988–
Uporabniki Strateške raketne sile Ruske federacije
Zgodovina izdelave
Konstruktor Aleksandr Davidovič Nadiradze, Moskovski inštitut toplotne tehnike[1][2] (po njegovi smrti Boris Nikolajevič Lagutin)
Proizvajalec Votkinski zavod
V proizvodnji 1985
Značilnosti
Dolžina 21,5 m
Premer 1,8 m

Bojna glava 800 kt bojna glava[3]

Motor Tristopenjska raketa na trdo gorivo
Operativni
doseg
11.000 km
Hitrost 21 Mach (25.000 km/h; 7 km/s)
Sistem
vodenja
Inercialna navigacija, avtonomna navigacija
Gorivo Trdo gorivo
Natančnost 200–900 m[4]
Izstrelilna
platforma
Mobilni transporter
Shema rakete RT-2PM

RT-2PM Topol[5] (rusko РТ-2ПМ Тополь ("Topol"); GRAU oznaka: 15Ж58 ("15Ž58"); START I oznaka: RS-12M Topol)[6] je mobilna medcelinska balistična raketa (MBR), oblikovana v Moskovskem inštitutu toplotne tehnike v času ZSSR in v uporabi v Strateških raketnih silah Ruske federacije. Rusija načrtuje zamenjavo vseh MBR Topol z MBR Topol-M.[7]

Vse tri stopnje so narejene iz kompozitnih materialov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Navedki[uredi | uredi kodo]

  1. »Topol«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2013. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  2. John Pike. »RT-2PM - SS-25 SICKLE«. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  3. Журнал «Атом» 70 номер, 2016 год. [Journal 'ATOM' No. 70, 2016] (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2021. Pridobljeno 11. oktobra 2022.
  4. »RT-2PM Topol (SS-25)«.
  5. »Russia Fires Topol Ballistic Missile to Test New Tech to Defeat Missile Defense Systems«. 26. december 2017.
  6. »RS-12M Topol (SS-25 'Sickle'/RT-2PM)«, Jane's Strategic Weapon Systems, 10. september 2008, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2013
  7. »Russian ICBM Force Modernization: Arms Control Please!«. fas.org. 1. maj 2014.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Podvig, Pavel. (2001) Russian Strategic Nuclear Force. Cambridge, MA: The MIT Press.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]