Pancir-S1
| Pancir-S1 NATO oznaka: SA-22 "Greyhound" | |
|---|---|
 Pancir-S1 na 8x8 tovornjaku Kamaz-6560 | |
| Vrsta | izstrelek zemlja-zrak |
| Država izvora |  Rusija
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 2012–danes |
| Vojne | vojna v Donbasu, sirska državljanska vojna in Yemeni civil war[d] |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | Biro KBP[1] |
| Leto zasnove | 1994 |
| Proizvajalec | Ulyanovsk Mechanical Plant[d] |
| V proizvodnji | 2008 |
| Število izdelanih | 200[2] |
| Različice | Pancir-S (prototip), Pancir-S1, Pancir-S1-O (ali Pancir-S1E) |
| Značilnosti | |
| Posadka | 3 |
| Primarna oborožitev |
57E6, 57E6-E |
| Sekundarna oborožitev |
Dva 2A38M 30 mm avtomatska topova |
| 57E6 | |
|---|---|
 | |
| Vrsta | izstrelek zemlja-zrak |
| Država izvora | Rusija
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 2003 - danes |
| Vojne | vojna v Donbasu, sirska državljanska vojna in Yemeni civil war[d] |
| Zgodovina izdelave | |
| Proizvajalec | Ulyanovsk Mechanical Plant[d] |
| Število izdelanih | 200[3] |
| Različice | 57E6, 57E6-E,57E6Y[4] |
| Značilnosti | |
| Teža | Okrog 90 kg |
| Dolžina | 3,2 m |
| Premer | 0,17 m |
| Bojna glava | Visokoeksplozivna fragmentacijska |
| Detonacijski mehanizem |
Kontaktni ali bližinski |
| Operativni doseg |
20 km (12 mi) |
| Hitrost | Okrog 780 m/s[5] |
| Gorivo | Trdogorivni raketni motor |
| Višina | 15 km (9,3 mi) |
| Pospešek | 2 s |
Pancir-S1 (rusko Панцирь-С1, NATO oznaka SA-22 Greyhound) je ruski samovozni raketni in topovski protiletalski sistem. Oborožen je z 12 raketami, ki imajo doseg do 20 km in višino do 15 km ter dvema 2A38M 30 mm protiletalskima avtomatskima topovoma z dosegom okrog 3 km.
Pancir je bil razvit kot naslednik Tunguske M1.
Značilnosti topov 2A38M[uredi | uredi kodo]
- Oznaka: 2A38M
- Tip: dvocevni avtomatski top
- Kaliber: 30 mm
- Največja hitrost streljanja: 2500 nabojev na minuto (5000 obe cevi skupaj)
- Izstopna hitrost projektila: 960 m/s
- Teža projektila: 0,97 kg
- Magazin: 1400 nabojev (skupaj)
- Najmanjša razdalja streljanja: 0,2 m
- Najdaljši doseg: 4 km
- Najmanjša višina streljanja: 0 m (nad zemljo)
- Največja višina streljanja: 3 km
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »KBP Instrument Design Bureau«. Jane's Land-Based Air Defence. Jane's. 2009. Pridobljeno 19. julija 2009.[mrtva povezava]
- ↑ http://vpk.name/news/121264_bolshe_200_zenitnyih_raketnopushechnyih_kompleksov_pancir_vyipusheno_s_nachala_proizvodstva.html
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Больше 200 зенитных ракетно-пушечных комплексов "Панцирь" выпущено с начала производства
- ↑ »Tunguska/Pantsir-S1 (SA-19 'Grison')«. Jane's Information Group. 13. februar 2008. Pridobljeno 20. avgusta 2008.[mrtva povezava]
- ↑ http://rbase.new-factoria.ru/missile/wobb/panz/panz.shtml
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pancir-S1.
