S-300

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
S-300 Favorit
S-300 - 2009 Moscow Victory Day Parade (2).jpg
Sistem S-300 Favorit leta 2009 na Tverski ulici v Moskvi na pripravah na parado ob dnevu Zmage
Vrsta: Sistem zračne obrambe dolgega dosega  *
Država izvora: Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1978–
Uporabniki: Zastava Rusije Rusija in še 17 držav, glej seznam
Zgodovina izdelave
Konstruktor: Almaz-Antej  *
Leto zasnove: 1967–2005
Proizvajalec: MZiK  *
V proizvodnji: 1975–
Različice: S-300P, S-300V in S-300F
Značilnosti

S-300 Favorit (rusko: С-300 Фаворитfavorit) je sistem zračne obrambe dolgega dosega, razvit za Sovjetske oborožene sile. Je med najboljšimi sistemi zračne obrambe v zgodovini.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sistem S-300 je naslednik sistemov S-25, S-75, S-125 in S-200.

Oblikovalska dela za nov sistem so se začela leta 1969. Pri razvoju je sodelovalo več oblikovalskih birojev, ki so danes del koncerna Almaz-Antej. Vodilno je bilo Znanstveno-proizvodno združenje Almaz A. A. Raspletina, izstrelke je razvil Oblikovalski biro strojegradnji Fakel akademika P. D. Grušina, različico S-300F za vojno mornarico pa je razvil Morski znanstveno-raziskovalni institut elektrotehnike Altair (vsi iz Moskve). Proizvodnja je potekala v GOZ v Leningradu (različica S-300P) in ZiK v Sverdlovsku (različica S-300V). Serijska proizvodnja sistema se je začela leta 1975, leta 1978 so se končala preizkušanja in leta 1979 je bil prvi polk S-300 predan v uporabo.[2]

Razvite so bile tri različice: S-300P za vojno letalstvo (rusko: ПВО – protivozdušnaja oborona), S-300F za vojno mornarico (rusko: Флот – Flot) in S-300V za kopenske sile (rusko: Войска – Vojska). Slednja ima poleg možnosti za boj proti zrakoplovom in manevrirnim izstrelkom tudi sposobnost za boj proti balističnim raketam. Mornariški sistem S-300F je nameščen na križarkah razredov Atlant in Orlan.

Nasledil ga je sistem S-400 Triumf.

Sistem S-300 je doživel ognjeni krst v Drugi karabaški vojni leta 2020. Azerbajdžan je trdil da je z njim sestrelil armenskega jurišnika Su-25,[3][4] Armenija pa sestrelitev več azerbajdžanskih brezpilotnih letal.[5] Azerbajdžan po drugi strani trdi, da je z brezpilotnimi letali delno uničil armenski sistem S-300.[6]

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Sistem S-300 je v uporabi v Rusiji, Alžiriji, Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Bolgariji, Kitajskem, Egiptu, Grčiji, Indiji, Iranu, Kazahstanu, Slovaškem, Siriji, Ukrajini, Veneueli in Vietnamu.

Sistem so kupile še ZDA (za analizo, nikoli v uporabi)[7] in Hrvaška (kupljen in prodan, nikoli v uporabi).[8]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "International Assessment and Strategy Center > Research > Almaz S-300 – China's "Offensive" Air Defense". Strategycenter.net. 25 februar 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 Septembra 2011. Pridobljeno dne 14 November 2011.
  2. "Из истории создания С-300П". Rusarms.com. Pridobljeno dne 2009-04-29.
  3. https://www.trtworld.com/asia/azerbaijan-shoots-down-armenian-su-25-fighter-jet-40674
  4. https://www.aljazeera.com/news/2020/10/18/armenia-accuses-azerbaijan-of-violating-truce-in-nagorno-karabakh
  5. https://www.ctvnews.ca/world/armenia-says-it-shot-down-azerbaijani-drone-near-capital-1.5128978
  6. https://mod.gov.az/en/news/the-latest-situation-on-the-frontline-33060.html
  7. "Продажа комплекса С-300: расследование". 9 March 1995. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 August 2018. Pridobljeno dne 22 August 2018.
  8. Military Balance 2013, str. 121