Vojaško brezpilotno letalo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vojaška brezpilotna letala so prezpilotni letalniki ali brezpilotniki. So vojaška letala brez posadke, ki so namenjena širokemu razponu vojaških nalog. V prvi vrsti jih vojska uporablja za izvidništvo in nadzor, poleg tega pa tudi za prepoznavanje ciljev, zbiranje podatkov, elektronsko vojskovanje in tudi kot tarče za treniranje vojaških pilotov in protizračne obrambe. V grobem se brezpilotna letala delijo na strateška, ki delujejo na velikih višinah, taktična, ki delujejo na majhnih višinah in bojna, ki nosijo oborožitev.[1]

Prvotno so brezpilotna letala namenjena nalogam, ki so prenaporne ali prenevarne za letala s posadko. Nekatera brezpilotna letala lahko nosijo tudi orožje, v angleščini jih označuje kratica UCAV (Unmanned Combat Air Vehicle). Zaenkrat se orožje namešča na brezpilotna letala, namenjena izvidovanju, v načrtu pa so tudi namenske verzije, kjer bi bil poudarek na oborožitvi.

Prvi brezpilotniki so bili radijsko vodeni, danes pa so vedno bolj osamodjeni. Precejšen delež upravljanja in navigacije prevzemajo samodejni piloti, ki uravnavvajo smeri, hitrosti in višine ter let po vnaprej programirani poti. Za morebitne popravke naloge ter nadzor nad tipali in oborožitvijo skrbijo operaterji v nadzornem centru, ki so z brezpilotnikom povezani preko zmogljivih podatkovnih zvez.

Z razvojem umetne inteligence in izpopolnjenih računalnikov se trend razvoja brezpilotnih letalnikov giblje v smeri popolne samostojnosti, človeško posredovanje pa bi bilo potrebno le za programiranje pred poletom. Med poletom dodatni posegi operaterjev ne bi bili potrebni, saj bi se letalo znalo odločati tudi v nepredvidenih situacijah. Prihodnje različice brezpilotnih letal bodo mogoče primerne tudi za zračno bojevanje, vendar umetna inteligenca na področju zračnega bojevanja, kjer je prisotnih mnogo neznank, še ni primerljiva s človeško posadko. Nekateri analitiki napovedujejo, da bo do širše uporabe brezpilotnih letal prišlo po letu 2025.


Zaradi določenih prednosti pred letali s posadko in zmogljivimi senzorji se prilagojena oblika vojaških brezpilotnih letal uporablja tudi za civilne namene, kot so ocena škode ob naravnih in drugih nesrečah ter iskanje poškodovanih.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Podgoršek, Borut (2008-03-15). "Brezpilotni letalniki". Sierra5.net. Pridobljeno dne 2008-09-18. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]