Križarka razreda Kirov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razred Orlan
Kirov-class battlecruiser.jpg
Križarka Admiral Lazarev
Pregled razreda
Ladjedelnica: Baltiška ladjedelnica, Leningrad
Uporabniki:
Predhodni: Berkut B
Gradnja: 1974–1998
V uporabi: od 1980
Načrtovane ladje: 5
Izdelane ladje: 4
Preklicane ladje: 1
Aktivne ladje: 1 (1 na modernizaciji)
Upokojene ladje: 2
Splošne značilnosti
Tip: težka jedrska raketna križarka
Izpodriv:
  • 24.300 tons standardni izpodriv
  • 28.000 tons polni izpodriv
Dolžina: 252 m (827 čevljev)
Širina: 28,5 m (93,5 čevljev)
Ugrez: 9,1 m (29,9 čevljev)
Pogon:
Hitrost: 32 vozlov
Doseg:
  • 1000 morskih milj pri 30 vozlih na kombiniran pogon
  • neomejen pri 20 vozlih na jedrski pogon
Maksimalna posadka: 710
Senzorji in
procesni sistemi:
  • Radarji: (NATO oznaka):
    • Voshod MR-800 Top Pair iskalni 3D radar, prednji jambor
    • Fregat MR-710 Top Plate iskalni 3D radar, glavni jambor
    • 2 × MR-212 navigacijski radar, prednji jambor
  • Sonar:
    • MGK-355 Polinom Horse Jaw nizkofrekvenčni sonar v trupu
    • Horse Tail sonar variabilne globine
Elektronsko bojevanje
in slepila:
2 × PK-2 sistem za protiukrepe (400 raket)
Oborožitev:
  • Izstrelki:
    • 20 × P-700 Granit (SS-N-19 Shipwreck) protiladijskih raket
    • 14 × RPK-3 Metel (SS-N-14 Silex) protipodmorniških manevrnih raket (samo na Admiralu Ušakovu)
    • 96 × S-300F Fort (SA-N-6 Grumble) raket površina-zrak (Admiral Ušakov, Admiral Lazarev, Admiral Nahimov)[navedi vir]
    • 48 × S-300F Fort in 48 S-300FM Fort-M (SA-N-20 Gargoyle) raket površina-zrak (Pjotr Veliki)[2]
    • 64 × 3K95 Kinžal (SA-N-9 Gauntlet) raket površina-zrak, samo na Pjotru Velikem (8 x 8). Prostor prihranjen za 128 raket na Admiralu Ušakovu, Admiralu Lazarevu in Admiralu Nahimovu [2]
    • 40 × Osa-MA (SA-N-4 Gecko) raket površina-zrak kratkega dosega. Ne na Pjotru Velikem
  • Topovi:
    • 1 × dvojni AK-130 130 mm/L70 top (2 × AK-100 100 mm/L60 DP topova na Admiralu Ušakovu)
    • 8 × AK-630 šestcevnih Gatlingovih topov 30 mm/L60 PD (Admiral Ušakov, Admiral Lazarev)
    • 6 × CADS-N-1 Kortik topovskih/raketnih sistemov (Admiral Nahimov, Pjotr Veliki)
  • Torpedi in drugo:
Oklep: 76 mm oplata okrog reaktorskega predelka, lahka zaščita pred drobci
Nosilnost letal: 3 helikopterji Ka-25 ali Ka-27
Objekti za zrakoplove: podpalubni hangar

Razred Orlan (rusko: Крейсера проекта 1144 Орлан, Krejsera projekta 1144 Orlanmorski orel, NATO oznaka: Kirov) je razred štirih težkih raketnih križark na jedrski pogon Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Za letalonosilkami so največje vojaške ladje trenutno v uporabi in so po velikosti podobne bojnim ladjam iz prve svetovne vojne ter manjše od bojnih ladij iz druge svetovne vojne. Sprva je bilo načrtovanih pet ladij, vendar je bila zadnja preklicana. Trenutno je aktivna ena ladja (Pjotr Veliki), druga je v postopku modernizacije (Admiral Nahimov), dve pa sta upokojeni.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oblikovanje je prevzel Severni projektno-oblikovalski biro iz Leningrada pod vodstvom Borisa Kupenskega. Od sedmih prvotno načrtovanih ladij so bile v Baltiški ladjedelnici zgrajene štiri, gradnja ene, je bila prekinjena, gredelj zadnjih dveh – Rasije in Varjaga pa ni bil nikoli položen.

Križarka Admiral Nahimov
Križarka Pjotr Veliki

Razred je bil zgrajen z namenom uničevanja udarnih skupin letalonosilk Ameriške vojne mornarice na odprtem morju. Glavna oborožitev je dvajset protiladijskih izstrelkov P-700 Granit, s 96 izstrelki za zračno obrambo dolgega dosega S-300F (S-300FM) in močno protipodmorniško oborožitvijo pa je ladja na poti proti grupacijam sovražnikovih plovil zaščitena pred vsemi skupinami groženj.

Izstrelitvene celice izstrelkov Granit

Ladje razreda Orlan so edine ladje Sovjetske in Ruske vojne mornarice na jedrski pogon. Ta jim omogoča neomejen doseg, vendar pri največji hitrosti 20 vozlov, za polno hitrost 32 vozlov je pa potrebna tudi uporaba plinske turbine. Pogon zagotavljata dva jedrska reaktorja VM-16 s parnima turbinama KN-3. Jedrski reaktor KN-3 je bil razvit v biroju OKBM Afrikantov na podlagi jedrskega reaktorja OK-900 za ledolomilce. Gre za tlačnovodni reaktor z gorivnimi celicami iz visoko obogatenega (70 %) urana (izdelanimi v strojni tovarni v Elektrostalu, Moskovska oblast), kar omogoča polnjenje vsakih deset–enajst let in zagotavlja 171 MW termalne moči. Hladilni sistem jedrskega reaktorja sestavljata dva kroga. V prvem je destilirana voda, ki deluje tudi kot moderator in kroži skozi sredico reaktorja pri velikem pritisku (okrog 200 atmosfer), v drugem pa vodna para, ki poganja turbine. Električno energijo zagotavljajo štiri parni turbogeneratorji moči 3 MW in štiri plinski turbogeneratorji moči 1,5 MW tovarne Proletarski zavod, Sankt Peterburg.

Ladje so oborožene z dvajsetimi izstrelki Granit (avtor Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje, glavni oblikovalec Vladimir Čelomej), ki so shranjeni v izstrelitvenih celicah SM-233 (izdelani v Leningrajskem metalurškem zavodu) pod palubo pod kotom 60°. Ob izstrelitvi tehtajo 7 t, od tega predstavlja bojna glava 750 kg (jedrska 500 kt ali visokoeksplozivna). Letijo po profilu trajektorije nizko–visoko–nizko (dvignejo se na višino 14–17 km in se nato spustijo na 25 m) z največjo hitrostjo 2,5 Mach in do največje razdalje 625 km. Izstrelke poganja turboventilatorski motor na trdo gorivo KR-93 (avtor Strojna tovarna Ufa pod vodstvom Sergeja Gavrilova). Posebnost izstrelkov je za 1970-ta leta zelo napredna tehnologija vodenja.A Ko izstrelki zapustijo ladjo, z njo ne komunicirajo več, obstaja pa med njimi podatkovna povezava (datalink), zaradi česar je mogoče govoriti o zgodnji obliki umetne inteligence. En izmed izstrelkov se nato dvigne na večjo višino in prevzame vlogo vodje (v primeru, da je sestreljen, to vlogo prevzame drugi izstrelek). Ta s svojim radarjem usmerja ostale k skupini ladij. Izstrelki lahko prepoznajo različne tipe ladij (letalonosilke, križarke, rušilci ali fregate) in se v ustreznem številu razdelijo na posamezni cilj (letalonosilka – štiri izstrelki, manjše ladje – en izstrelek), hkrati pa prvi napad izvede izstrelek namenjen ladji, ki je najbolj oddaljena od središča skupine ladij.

Ladja Admiral Nahimov bo po modernizaciji oborožena z manevrnimi izstrelki 3M-54 Kalibr, P-800 Oniks, 3M-22 Cirkon in 91-R1 Otvet.

Za ladje razreda Orlan je značilen izjemno močan aktivni sonar MGK-355 Polinom (NATO oznaka: Horse Jaw), ki oddaja dolge signale na nizkih in srednjih frekvencah in tako odkrije podmornice v bližini in določi njihovo oddaljenost in smer gibanja. Polinom je še posebej učinkovit v plitkejših vodah. Nameščen je bil tudi na letalonosilkah razreda Admiral Kuznjecov in rušilcih razreda Fregat.

Helikopterji na ladjah v razredu Ka-27 predstavljajo nadgradnjo predhodnega helikopterja Ka-25, ki je bil prvi sovjetski helikopter, ki je omogočal čezhorizontsko ciljanje in prenos podatkov manevrnim izstrelkom.

Enote[uredi | uredi kodo]

Ime Ime po Ladjedelnica Gredelj položen Splavljena Predana Stanje
Admiral Ušakov
(prej Kirov)
Fjodor Ušakov Baltiška ladjedelnica, Leningrad 27. marec 1974 26. december 1977 30. december 1980 Upokojena, razrez po 2021[navedi vir]
Admiral Lazarev
(prej Frunze)
Mihail Lazarev 27. julij 1978 26. maj 1981 31. oktober 1984 Upokojena, razrez po 2021[navedi vir]
Admiral Nahimov
(prej Kalinin)
Pavel Nahimov 17. maj 1983 25. april 1986 30. december 1988 V modernizaciji 2006–2023 za Tihooceansko floto[3]
Pjotr Veliki
(prej Kujbišev, prej Jurij Andropov)
Peter Veliki 11. marec 1986 29. april 1989 9. april 1998 Aktivna v Severni floti
Admiral flota Sovjetskogo sojuza Kuznecov
(prej Dzeržinski, prej Oktjabrskaja Revolucija)
Nikolaj Kuznecov 9. maj 1989 Preklicana 4. oktobra 1990

Opombe[uredi | uredi kodo]

^A  Lastni avtonomni selektivni nadzorni sistem izstrelkov je razvila skupina znanstvenikov in oblikovalcev Centralnega raziskovalnega instituta Granit pod vodstvom njegovega generalnega direktorja Viktorja Pavlova (Heroj socialističnega dela, Leninova nagrada).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. [1] Arhivirano April 15, 2009, na Wayback Machine.
  2. 2,0 2,1 "Russian Warship Tests Missile Defense Capability" (angleščina). RIA Novosti. 20 Septembra 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 Septembra 2012. Pridobljeno dne 28 Septembra 2012.
  3. "Russian Shipyard Sevmash Ordered New Equipment for Overhaul of Kirov Class Cruiser Nakhimov". 6 januarja 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 februar 2015. Pridobljeno dne 12 februar 2015.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(angleško)

(rusko)