Baltska flota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Baltska flota
rusko Балтийский флот
Baltijskij flot
Veliki znak Baltske flote
Veliki znak Baltske flote
Ustanovitev21. maj 1731
Država Rusija
VejaVojna mornarica
TipFlota
VelikostPlovila:
Struktura poveljstva Oborožene sile Ruske federacije
Garnizija/Štab
Obletnice18. maj
KonfliktiVelika severna vojna
Rusko-japonska vojna
Prva svetovna vojna
Druga svetovna vojna
OdlikovanjaRed rdeče zastave Red rdeče zastave (2)
Poveljniki
Trenutni poveljnikVicedmiral Vladimir Mihailovič Vorobjov[1]
Znani poveljnikiAdmiral flote Sovjetske zveze Ivan Isakov
Admiral flote Ivan Kapitanec
Admiral flote Konstantin Makarov
Admiral Arsenij Golovko
Admiral Nikolaj Essen
Admiral Vladimir Tribuc
Admiral Gordej Levčenko

Baltska flota dveh redov rdeče zastave (rusko Два́жды Краснознамённый Балтийский флот, ДКБФ, БФ, Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.[2] Je najmanjša med štirimi ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Je najstarejša med ruskimi flotami in edina odlikovana z dvema redoma rdeče zastave.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

18. stoletje[uredi | uredi kodo]

Baltska flota carske Rusije je bila ustanovljena med veliko severno vojno na pobudo carja Petra Velikega, ki je naročil izdelavo prvih ladij za Baltsko floto v Lodejenojem Polju v letih 1702 in 1703.

Gangutska bitka (1714)

Najstarejša ladja Vojaške mornarice je bila trijamborna fregata Štandart s 24 topovi. Prvi poveljnik je bil novačen nizozemski admiral Kornelij Krujs, glavno oporišče pa je bilo vzpostavljeno v Kronštatu. Za datum ustanovitve Baltske flote se šteje 18. maj 1703, ko je flotilja 30 čolnov pod poveljstvom Petra Velikega z zajetjem dveh švedskih vojnih ladij v ustju Neve osvojila prvo bojno zmago. Leta 1704 se je začela gradnja ladjedelnice Admiralti, ki je postala središče gradnje ladij v Rusiji. Leta 1724 je Baltska flota štela 141 jadrnic in na stotine ladij na vesla (galej). Po letu 1732 se začne gradnja ladjedelnice Solombala pri Arhangelsku, ki je kmalu prerasla Admiralti in izdelovala ladje s 54, 66 in 74 topovi.[3] Med veliko severno vojno je Baltska flota sodelovala pri zavzetju Viborga, Talina, Rige, Helsinkov in Turkuja. Največje pomorske zmage je doživela v bitkah pri Gangutu (1714), Ezlu (1719) in Grengamu (1720).

Bitka pri Ezlu (1719)

Carica Katarina Velika se je odločila okrepiti Baltsko floto. V seriji rusko-turških vojn (1710–1829) je to najprej vodilo v pomorsko zmago med Prvo arhipelaško odpravo v letih 1769–1774, ko je Baltska flota poslala v Mediteransko morje pet eskader z 21 bojnimi ladjami in več manjšimi plovili ter v česmenski bitki leta 1770 popolnoma razbila Turško vojno mornarico, blokirala Dardanele in pridobila dominanco nad Egejskim morjem.[4] Med Drugo arhipelaško odpravo (1805–1807) je Baltska flota premagala Turško vojno mornarico v bitkah pri Dardanelah in Atosu (1807) in pozneje še pri Navarinu (1827).

Med sedemletno vojno (1755–1763) je Baltska flota leta sodelovala pri bitki za Memel (1757), v rusko-švedski vojni (1788–1790) pa je Švedsko vojno mornarico premagala v bitki pri Hoglandu (1788) in močno izgubila v drugi bitki pri Svensksundu (1790).

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

Leta 1863 je prišlo do nevarnosti vojne med Rusijo in britansko-francosko koalicijo, ki je podpirala narodno vstajo na Poljskem.

Aleksander Nevski v New Yorku (1863)

Rusija se je zavedala, da lesene ladje Baltske flote v boju s sodobnimi oklepnicami na parni pogon zavezniških vojnih mornaric ne bi imele nobenih možnosti in bi se lahko ponovila zgodba iz Krimske vojne. Kot preventivni ukrep se je tako odločila poslati ladje Baltske flote v ZDA, kjer je takrat potekala državljanska vojna. To bi v primeru vojne pomenilo grožnjo za britanske in francoske pomorske trgovske poti, ladje pa so bile tudi osvobojene tesnega prostora Baltskega morja. Severne zvezne države so namestitev prijateljskih ladij v svojih vodah podpirale. Z Baltskega morja je v New York odplula eskadra treh fregat, dveh korvet in kliperja.

Prva oklepnica, železna ladja na parni pogon, je bila izdelana za Rusko vojno mornarico leta 1863 v Londonu z imenom Pervenec in postala del Baltske flote. Leta 1863 začne Rusija s samostojno gradnjo oklepnic. Izdelana je serija desetih ladij (začenši z ladjo Strelec), ki so bile v gradnji med letoma 1863 in 1865 v Rusiji in tujini.

Obdobje bojnih ladij se v Rusiji začne leta 1881, ko je bil sprejet 20-letni državni program za gradnjo najnovejših tipov ladij – bojnih ladij, križark in rušilcev. Ruska mornarica je bila takrat pod vplivom doktrine "morske moči" ameriškega teoretičnega admirala Alfreda Mahena, ki je trdil, da vloga vojne mornarice v prihodnjih vojnah upravičuje vse stroške gradnje. Prvi dve bojni ladji sta bili Peter Veliki (1877) in Car Aleksander II. (1891).

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

Leta 1900 je bila po desetletjih modernizacije Baltske in Tihooceanske flote Rusija pomorsko četrta najmočnejša država na svetu za Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo ter pred ZDA in Japonsko.[5] Med rusko-japonsko vojno sta se z Baltskega morja v Tihi ocean v zelo težkih razmerah prebili 2. in 3. eskadra Baltske flote in bili poraženi v bitki pri Cušimi leta 1905. Bitka velja za največjo pomorsko bitko vseh časov in drugo najpomembnejšo za bitko pri Trafalgarju.

Po hudih izgubah bojnih ladij med rusko-japonsko vojno, je Rusija začela nov mornariški program gradnje najnovejše različice bojnih ladij – dreadnoughtov. Ti so imeli več topov težkega kalibra, poganjala pa jih je parna turbina. Leta 1914 prejme Ruska imperialna mornarica prve štiri dreadnoughte – Gangut, Sevastopol, Petropavlovsk in Poltava, ki so bili predani v uporabo Baltski floti. Začeli so še z gradnjo štirih bojnih križark razreda Borodino po načrtih mornariških inženirjev Ivana Bubnova in Alekseja Krilova, ki pa ni bila nikoli končana. Med prvo svetovno vojno so večje ladje ostale v oporiščih, saj je imela Nemška vojna mornarica premoč v bojnih ladjah. Baltska flota se je udeleževala operacij polaganja min, kar je nemškim ladjam preprečilo večje vojaške operacije. Med prvo svetovno vojno je bila Baltska flota množično oborožena s podmornicami razreda Bars.

Med oktobrsko revolucijo so mornarji Baltske flote predstavljali jedro enot boljševikov, križarka Avrora, pa je bila ladja, ki je sprožila signalni strel za končni napad na Zimski dvorec.[6] V sovjetskem obdobju enota prejme prvo odlikovanje red rdeče zastave 23. februarja 1928. Med legendarnimi poveljniki Baltske flote iz tega obdobja so admiral flote Sovjetske zveze Ivan Isakov (1937–1938), admiral Gordej Levčenko (1938–1939) in admiral Arsenij Golovko (1952–1956).

Med drugo svetovno vojno je enoti poveljeval viceadmiral Vladimir Tribuc (1939-1946). Ladje Baltske flote so bile večinoma v Leningradu in so se udeležile manjših operacij na polotoku Hanko (Finska) in obrambe Leningrada.

Sovjetska potniška ladja Josif Stalin med evakuacijo polotoka Hanko, Finska (november 1941)

Vloga Baltske flote se na začetku hladne vojne še zdaleč ni zmanjšala, saj je imela veliko prestiža in pomena in 7. maja 1965 prejme drugo priznanje red rdeče zastave. Čeprav je Sovjetska zveza namenjala sredstva za gradnjo Severne in Tihooceanske flote, je Baltska flota zavzela zelo pomemben položaj s podpiranjem severnega boka Evropskega teatra v primeru spopada z Natom. Ta flota je bila podcenjena z vidika modrovodnih mornaric, vendar je bila visoko cenjena z vidika strateške perspektive v načrtovanju poveljstva Sovjetskih oboroženih sil. Baltska flota je ostala močna sila, ki je imela v primeru vojne nalogo amfibijskega izkrcanja na obalah Danske in Nemčije v sodelovanju s Poljsko in Vzhodnonemško vojno mornarico.

Po letu 1991 izgubi Baltska flota ključna oporišča v Estoniji, Latviji in Litvi, velik del obal Baltskega morja pa preide v okvir države Nata. V prvih letih po razpadu Sovjetske zveze izgubi enota dve tretjini plovil. Danes predstavljajo jedro Baltske flote raketni rušilec Nastojčivi razreda Sarič in fregati Neustrašimi ter Jaroslav Mudri razreda Jastreb. Po letu 2010 se začne modernizacija in enota začne prejemati protipodmorniške korvete razreda Steregušči in protiladijske korvete razredov Bujan-M in Karakurt. Za razliko od preostalih treh flot je število podmornic Baltske flote izjemno skromno, saj uporablja samo dizel-električno podmornico Dmitrov sovjetske izdelave. Do leta 2025 naj bi v enoto prišle prve podmornice razreda Varšavjanka,[7] sicer rahlo spremenjenega dizajna.[8] V Baltskem morju so od leta 2014 sicer prisotne najnovejše podmornice razreda Varšavjanka, ki jih gradi sanktpeterburška ladjedelnica Admiralti za Črnomorsko in Tihooceansko floto, vendar so v flote premeščene z vsaj enoletno zamudo, kar omogoča razpoložljivost vsaj ene podmornice za delovanje v Baltskem morju.[9]

Za Baltsko floto so značilne vsakoletne odprave v Indijski ocean, ki se jih, bolj kot bližja Črnomorska flota, fregate in korvete enote udeležujejo od leta 2010. Stanje pripravljenosti se je po letu 2017 povišalo, saj od tega leta v Sankt Peterburgu ponovno poteka vsakoletna mornariška parada in po njej mornariška vaja Oceanski ščit. Od 22. aprila 2023 je poveljnik viceadmiral Vladimir Mihailovič Vorobjov.[10][11] 13. septembra 2023 je bila v ukrajinskem raketnem napadu na ladjedelnico v Sevastopolu hudo poškodovana pristajalna ladja Minsk, del Baltske flote.[12][13] Rusija je zatrdila, da bo ladja popravljena.[14] Po poročanju Ukrajine je bilo v napadu ubitih tudi 62 mornarjev Minska, saj se je ladja pripravljala na izplutje 14. septembra.[15]

Med rusko invazijo na Ukrajino je Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine (GUR) sporočil, da je na korveti Serpuhov razreda Bujan zasidrani v Baltijsku podtaknil požar, ki je uničil komunikacijsko in avtomatizacijsko opremo ladje. GUR je objavil tudi posnetek sabotaže ter dodal, da je požar kljub sistemu za gašenje na ladji divjal dlje časa.[16]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Poveljniška ladja Baltske flote Nastojčivi leta 2005 v Baltiku

Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Flota uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema redoma rdeče zastave. Ladje:

  • 128. brigada ladij (Baltijsk):
  • 36. brigada raketnih ladij in čolnov (Baltijsk):
  • 123. brigada podmornic (Kronštat):
    • Dizel-električna podmornica razreda Paltus:

Leta 2023 naj bi se začela gradnja dizel-električnih podmornic razreda Varšavjanka za Baltsko floto.[34]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Путин присвоил звание адмирала командующему Балтийским флотом Лиине«. tass.ru (v ruščini). Pridobljeno 7. decembra 2022.
  2. ↑ »Baltic Fleet«. mil.ru (v angleščini). Pridobljeno 26. marca 2021.
  3. ↑ N. N. Petruhincev: Царствование Анны Иоанновны: формирование внутриполитического курса и судьбы армии и флота, stran 279 (ruščina)
  4. ↑ Тарле Е. В. Чесменский бой и первая русская экспедиция в Архипелаг. 1769—1774 гг. — М., 1945 (ruščina)
  5. ↑ Crisher & Souva. »Power At Sea: A Naval Power Dataset, 1865-2011« (PDF) (v angleščini). str. 17, 30. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. marca 2021. Pridobljeno 28. marca 2021.
  6. ↑ »ВОЕННАЯ ЛИТЕРАТУРА --[ Военная история ]-- Боевой путь Советского Военно-Морского Флота«. militera.lib.ru (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2008.
  7. ↑ »Analysis: latest Russian Navy contracts offer development conclusions«. navyrecognition.com (v angleščini). Pridobljeno 7. decembra 2022.
  8. ↑ »Под балтийской волной: новые субмарины отправят на северо-запад«. iz.ru (v ruščini). 12. julij 2021.
  9. ↑ »Russia's Pacific Fleet entering Indian Ocean — source«. tass.com (v angleščini). Pridobljeno 7. decembra 2022.
  10. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2021. Pridobljeno 28. novembra 2021.
  11. ↑ »Admiral Liina appointed as commander of Russia's Pacific Fleet — source«. TASS. Pridobljeno 23. aprila 2023.
  12. ↑ Balmforth, Tom (13. september 2023). »Ukraine says Russian naval vessels badly damaged in Crimea attack«. reuters.com. Reuters. Pridobljeno 22. decembra 2023.
  13. ↑ United Kingdom Ministry of Defence [@DefenceHQ] (15. september 2023). »Intelligence Update 15 September 2023« (Tweet). Pridobljeno 15. septembra 2023 – prek Twitterja.
  14. ↑ »Satellite images show damage to Russian naval vessels struck in Ukraine attack«. Reuters. 14. september 2023. Pridobljeno 14. septembra 2023.
  15. ↑ »Russian offensive campaign assessment, September 25, 2023«. understandingwar.org. Institute for the Study of War. 25. september 2023. Pridobljeno 22. decembra 2023.
  16. ↑ »russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine | Defense Express«. en.defence-ua.com (v angleščini). Pridobljeno 10. aprila 2024.
  17. ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022«. livejournal (v ruščini). 1. julij 2022.
  18. ↑ »Nastoichivy«. Rusnavy.com. 27. marec 1993. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  19. ↑ »Neustrashimy«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  20. ↑ »Yaroslav Mudry«. Rusnavy.com. 24. julij 2009. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  21. ↑ »Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям«. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2017. Pridobljeno 2. maja 2020.
  22. ↑ »Stereguschiy«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  23. ↑ »Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  24. ↑ »Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас«. Sdelanounas.ru. 16. maj 2013. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2014. Pridobljeno 12. februarja 2014.
  25. ↑ »ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца«. flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2014. Pridobljeno 24. decembra 2014.
  26. ↑ 26,0 26,1 »"Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты«. Сделано у нас. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2016. Pridobljeno 10. oktobra 2017.
  27. ↑ »russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine | Defense Express«. en.defence-ua.com (v angleščini). Pridobljeno 10. aprila 2024.
  28. ↑ »Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России«. TACC. Pridobljeno 29. decembra 2022.
  29. ↑ »Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля«.
  30. ↑ »Russian Navy gets lead cruise missile corvette«. TASS. 17. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 18. decembra 2018. Pridobljeno 18. decembra 2018.
  31. ↑ »В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск"« (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defence of Russian Federation. 12. oktober 2019. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
  32. ↑ »Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ« [Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy]. ТАSS (v ruščini). 21. november 2020.
  33. ↑ »Б-806 Проект 877ЭКМ«. Deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  34. ↑ »Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022«. navy-korabel (v ruščini). 1. januar 2022.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Baltska flota.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Baltska_flota&oldid=6198922«