Manliherica M.90 (karabinka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Manliherica M.90
Mannlicher M1890 cavalry carbine.jpg
Konjeniška karabinka M.90
Vrsta: večstrelna puška, karabinka in repetirka[d]  *
Država izvora: Zastava Avstro-Ogrske Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1890 - 1945
Vojne: boj za Makedonijo
balkanski vojni
prva svetovna vojna
druga svetovna vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor: Ferdinand Mannlicher
Proizvajalec: Waffenfabrik Steyr (ŒWG)  *
Število izdelanih: 115.218
Značilnosti
Teža: 3,3 - 3,5 kg
Dolžina: 1005 mm
Dolžina cevi: 498 mm

Naboj: 8x50 R Mannlicher
Način delovanja: premovlečni zaklep z vrtečo glavo
Hitrost na ustju: 580 m/s (naboj M.93)
Način polnjenja: fiksen nabojnik (Mannlicherjevi okvirji)
Kapaciteta: 5 nabojev

Karabinka manliherica M.90 ali Mannlicher M1890 je repetirna karabinka oz. štuc, ki jo je razvil Ferdinand Mannlicher v takratni Avstro-Ogrski. Bila je razvita kot zamenjava za stare enostrelne karabinke Werndl. Nasledila sta jo štuc in karabinka Mannlicher M1895.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Skica mehanizma in sestavnih delov konjeniške karabinke

Ob uvedbi pušk Mannlicher M1886 in M1888 v redno oborožitev Avstro-ogrske vojske je tudi konjenica pričela eksperimente z 8-mm kratkocevnimi manlihericami enakega mehanizma (M88). Konjeniški inšpektor z njimi ni bil zadovoljen zaradi njihove teže in jih je zavrnil. Leta 1889 je bila masa zmanjšana na 3,4 kg in pričeli so se testi. V štiri konjeniške polke jih je bilo razdeljenih skupno štirideset. Okoli istega časa je Ferdinand Mannlicher predstavil še svoj novi izum, ki je bil po teži primerljiv s tistim, ki so ga že testirali. Glavna prednost novega izuma je bila ta, da je uporabljal trdnejši zaklep, ki se ni zaklenil v spodnji del zaklepišča, ampak v del zaklepišča, ki je neposredno za cevjo. Ta zaklep je omogočal varnejše streljanje in omogočal uporabo močnejšega naboja. Po prestanih testih je ta karabinka 20. decembra 1890 postala glavno orožje avstro-ogrske konjenice.[1]

Različice[uredi | uredi kodo]

Grški revolucionar pozira s svojo karabinko

Obstajale so tri glavne različice:

  • Kojneniška karabinka (Repetier-Carabiner M.90) je bila prva različica, uvedena leta 1890. Nastavka za jermen je imela na levi strani kopita, tako so jo lahko konjeniki nosili prečno preko hrbta. Ni imela kljukice za zlaganje in je bila brez posebnega nasadka za bajonet, saj se je poseben bajonet pritrdil kar na sprednji merek.[2] Ta različica je bila najpogostejša, izdelali so jih 58.000.[1]
  • Štuc (Repetier-Stutzen M.90) je imel na levi strani nasadek za bajonet (tipa M1888) in nastavka za jermen na spodnji strani kopita, mornarji so ga lahko nosili navpično čez ramo. Imel je kljukico za zlaganje v piramido.[2] Uporabljala ga je Avstro-ogrska vojna mornarica.[1]
  • Žandarmerijska oz. orožniška karabinka (Extra-Corps-Gewehr M.90) je bila uvedena leta 1892. Na levi strani je imela nasadek za bajonet tipa M1888 in nastavka za jermen na spodnji strani kopita, orožniki so ga lahko nosili navpično čez ramo. V primerjavi z vojaškim štucom ni imel kljukice za zlaganje v piramido.[2]

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Države[uredi | uredi kodo]

Skupine[uredi | uredi kodo]

  • Makedonski revolucionarji: V boju za Makedonijo med letoma 1904 in 1908 so borci uporabljali karabinke M.90.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Hartman, Janez (1992). "Puška naših dedov : manliherica / Janez Hartman". Revija Obramba (Zveza častnikov Slovenije): 62–65. COBISS 68473344. 
  2. 2,0 2,1 2,2 "Austro-Hungarian Mannlicher M1890 Short Rifles and Carbines - MANOWAR'S HUNGARIAN WEAPONS & HISTORY". 12. februar 2017. Pridobljeno dne 19. marec 2019. 
  3. "Afghan Contract Austro-Hungarian Mannlicher M1890 Carbines - MANOWAR'S HUNGARIAN WEAPONS & HISTORY". 12. februar 2017. Pridobljeno dne 19. marec 2019. 
  4. Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 7. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0. 
  5. Philip Jowett (20. marec 2012). Armies of the Balkan Wars 1912-13: The priming charge for the Great War (angleščina). Osprey Publishing. str. 43. ISBN 978-1-78096-528-4. 
  6. Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 13. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0. 
  7. Šrámek, Pavel (2008). Ve stínu Mnichova. Praga: Mladá fronta. str. 160. ISBN 978-80-204-1848-7.