Manliherica M1888

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Repetier-Gewehr M.88
(Repetirna puška M.88)
M1888.JPG
Puška M.88 s platnenim kopiščkom
Vrsta: večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora: Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1888 -1945
Vojne: prva svetovna vojna, boj za Makedonijo[d], prva balkanska vojna, druga balkanska vojna, ruska državljanska vojna[1] in druga svetovna vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor: Ferdinand Mannlicher
Leto zasnove: 1887 - 1888
Proizvajalec: Steyr Arms in Fegyver- és Gépgyár[d]
V proizvodnji: 1888 - 1896
Število izdelanih: 1.095.000
Različice: M90, M88/90, M88/95, M88/18 in M88/24
Značilnosti
Teža: 4,41 kg
Dolžina: 1280 mm
Dolžina cevi: 765 mm

Naboj: M88: 8×50 R (črni smodnik)
M88/90, M90 in M88/95: 8×50 R
M88/24: 7,92×57  *
Način delovanja: premovlečni zaklep z blokiranjem spodaj
Hitrost na ustju: M88: 530 m/s
M88/90: 590 m/s
M88/95: 620 m/s
M88/24: 740 m/s
Način polnjenja: fiksen nabojnik;
M88: Mannlicherjevi okvirji
M88/24: Mauserjevi okvirčki
Kapaciteta: 5 nabojev

Manliherica M.88 ali Mannlicher M1888 (nemški vojaški naziv: Repetier-Gewehr M.88; repetirna puška M.88) je premovlečna repetirka, ki jo je razvil avstrijski izumitelj Ferdinand Mannlicher.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kranjski Janez z manliherico

Po načinu delovanja je izredno podobna njeni predhodnici Mannlicher M1886, od katere se najbolj razlikuje po uporabi 8 mm naboja (namesto 11 mm), prav tako polnjenega s črnim smodnikom.

Kljub splošni uvedbi novejše manliherice M.95 je bilo ob izbruhu vojne leta 1914 s puško M.88 v avstro-ogrski vojski še vedno opremljenih 66% vojakov.[2]

Manliherica M.88 je bila že ob uvedbi nekoliko za svojimi enačicami tistega časa, saj je za razliko od francoske puške Lebel M1886 in nemške Gewehr 1888, ki sta uporabljali naboja z brezdimnim smodnikom še vedno uporabljala naboj s črnim smodnikom. Ko je bil leta 1890 v Avstro-Ogrski uveden naboj M.90 polnjen z malodimnim smodnikom in leta 1893 še nekoliko močnejši M.93, ki je bil polnjen z brezdimnim smodnikom, zaklep puške M.88 ni več mogel poplnoma varno kljubovati pritiskom ob izstrelitvi teh nabojev.

Različice[uredi | uredi kodo]

  • M.88 - prvotna različica, imela je merke namenjene za naboj M.88 polnjen s črnim smodnikom.
  • M.90 - izboljšana različica, proizvajali so jo z merki prilagojenimi naboju M.90, ki je bil polnjen z malodimnim smodnikom. Zaklepišče je nekoliko daljše in ojačano v primerjavi z M.88.

Predelave[uredi | uredi kodo]

  • M.88/90 - izboljšava prvotne različice, na merke sta bili dodani pločevinasti ploščici, ki sta omogočali natančnejše streljanje z močnejšim malodimnim nabojem (M.90).
  • M.88/95 - puškam M.1888 in M.1890, ki so se jim obrabile cevi so jim te zamenjali. Pri tem so stare merke zamenjali s takimi, kot jih najdemo na puški Mannlicher M1895.
  • M.88/18 - bolgarske karabinke, ki so jih ti predelali iz pušk M.88 in M.90. Cev je bila zamenjana s krajšo, zato je bila po dolžini primerljiva s karabinko Mannlicher M1890. Te predelave so redke.
  • M.88/24 - predelave, ki so jih v Belgiji predelali z naboja 8×50 R Mannlicher na 7,92×57 Mauser. Kupec oz. naročnik ostaja neznan. Te predelave so redke.

Uporabnice[uredi | uredi kodo]

  • Makedonski revolucionarji: Med bojem za Makedonijo med letoma 1904 in 1908 je bila ta puška v uporabi s strani borcev raznih narodnosti, predvsem pa bolgarskih, saj jih je Bolgarija zalagala s puškami iz svojega arzenala.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I (Paul Scarlata) // Shotgun News — 2014. — ISSN 0049-0415
  2. 2,0 2,1 2,2 Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 5-13. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0. 
  3. Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (nemščina in angleščina). Dunaj: Stöhr. str. 362. ISBN 3-901208-27-5. 
  4. Šrámek, Pavel (2008). Ve stínu Mnichova. Praga: Mladá fronta. str. 160. ISBN 978-80-204-1848-7. 
  5. John Walter (25 March 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 266. ISBN 0-89689-241-7. 
  6. Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (nemščina in angleščina). Dunaj: Stöhr. str. 367. ISBN 3-901208-27-5. 
  7. Robert W.D. Ball (2. avgust 2011). Mauser Military Rifles of the World. Gun Digest Books. str. 127. ISBN 1-4402-1544-8. 
  8. "Guns Magazine » Weapons Of The Greco-Turkish War Part 1". Pridobljeno dne 19. marec 2019. 
  9. Philip Jowett (20 March 2012). Armies of the Balkan Wars 1912-13: The priming charge for the Great War. Osprey Publishing. str. 24. ISBN 978-1-78096-528-4. 
  10. Scarlata, Paul (Nov 20, 2014). "Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I". Shotgun News. Pridobljeno dne 19 september 2015. 
  11. Alejandro de Quesada (2015-01-20). The Spanish Civil War 1936–39 (2): Republican Forces. Bloomsbury Publishing. str. 72. ISBN 978-1-78200-787-6. 
  12. John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 269. ISBN 0-89689-241-7.