Mauser M24

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Puška 7,9 mm M.24
M1924 Yugoslavian.JPG
Vrsta: repetirka[d] in večstrelna puška
Država izvora: Zastava Belgije Belgija
Zastava Kraljevine Jugoslavije Kraljevina Jugoslavija
Zgodovina uporabe
V uporabi: 1924 -1990s
Vojne: druga svetovna vojna, grška državljanska vojna[d] in vojne v nekdanji Jugoslaviji
Zgodovina izdelave
Konstruktor: Fabrique Nationale
V proizvodnji: 1924 - 1941
Število izdelanih: 1.000.000
Različice: glej različice
Značilnosti
Teža: 3,9 kg
Dolžina: 1094 mm
Dolžina cevi: 590 mm

Naboj: 7,92×57 Mauser
Način delovanja: vrtljivi valjasti zaklep
Hitrost na ustju: 730 m/s
Največji domet: 5000 m
Način polnjenja: fiksen nabojnik (Mauserjevi okvirčki)
Kapaciteta: 5 nabojev
Merki: nastavljivi 200 - 2000 m

Mauser M24, znana tudi kot mavzerica M24 (uradni naziv: Puška 7,9 mm M.24) je puška repetirka, ki je bila razvita v Belgiji na mehanizmu nemške puške Gewehr 98.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Padli partizani s popisano puško M24 leta 1941

Po prvi svetovni vojni je Kraljevina SHS od centralnih sil dobila veliko količino vojaške opreme in orožja v različnih kalibrih, zato je bila potrebna standardizacija na en kaliber. Leta 1924 so se oblasti odločile za nakup belgijskih mavzeric M24. Istega leta je bil za standardni vojaški naboj izbran naboj kalibra 7,9 mm. Med letoma 1925 in 1928 je Kraljevina SHS iz Belgije prejela 100.000 pušk in 110 milijonov nabojev zanje. Leta 1928 je bila proizvodnja premeščena v Kraljevino samo, in sicer v Kragujevac.[1] Nekaj tisoč pušk M24 je Kraljevina Jugoslavija izvozila v Turčijo. Proizvodnja se je zaradi napada na Jugoslavijo ustavila leta 1941.[2]

Med vojno je bila glavno orožje partizanov, četnikov in domobrancev, uporabljali pa so jo tudi nemški okupatorji, slednji pod imenom Gewehr 291(j).

Po vojni jo je zamenjala nekoliko izboljšana Zastava M48, prav tako zasnovana na sistemu Mauser.

Različice[uredi | uredi kodo]

Z vrha: sokolska karabinka, pehotna puška in četniška oz. jurišna karabinka.
  • Konjeniška puška: Z zapognjeno ročico, drugače enaka pehotni različici.
  • Četniška karabinka (srbohrvaško: četnički karabin): je bila krajša različica, ki je bila namenjena četniškim ali jurišnim enotam kraljeve vojske. Na zaklepišču je imela napis МОДЕЛ 1924 ЧК (Model 1924 ČK). Za to puško je bil izdelan poseben bajonet, rezilo katerega je bilo montirano vodoravno. Proizvodnja se je začela leta 1940 in se leto kasneje zaradi napada na Jugoslavijo zaključila. Proizvedenih je bilo 5.000 - 6.000.[1]
  • Sokolska karabinka: Od M24ČK se razlikuje predvsem po ravni ročici zaklepa. Bila je namenjena vadbi članov društva Sokol.
  • M24a / M24 / M24Ч (M24Č): Češkoslovaške puške, znane tudi pod imenom vz. 24 (vz.=vzor=model). Kraljevina SHS jih je ob zaostritvi razmer s Kraljevino Italijo na začetku leta 1925 najprej naročila 42.000, v letih 1929−1930 pa še neznano količino. Glavna razlika od standardnih jugoslovanskih M24 je bila najnižja nastavitev merka, ta je na češkoslovaških puškah bila 200 m, za razliko od 300 m na jugoslovanskih mavzericah.[1]

Predelave[uredi | uredi kodo]

Partizani oboroženi z M24 med boji za osvoboditev Primorske in Trsta
Predelava M24/47
  • М24Б (М24B): Mehiške mavzerice M1912 in nemške puške Gewehr 98, katerim so obstoječe cevi zamenjali s krajšimi, tako da so bile podobne novemu modelu 24.
  • M24/47: Po drugi vojni remontirane puške.[2] Med drugim jim je bila dodana zaščita za muho (kot jo ima Karabiner 98k in Zastava M48).
  • M24/52č: Po drugi svetovni vojni remontirane češkoslovaške puške M24a / M24 / M24Ч (M24Č), podobno kot M24/47. Glavna razlika od M24/47 je bila najnižja nastavitev merka, ta je na češkoslovaških puškah bila 200 m, za razliko od 300 m na jugoslovanskih mavzericah.[1]

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Države[uredi | uredi kodo]

Skupine[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Bogdanivić, Branko (1990). Puške : dva veka pušaka na teritoriji Jugoslavije. Beograd: Sportinvest. str. 110-123. ISBN 86-7597-001-3. 
  2. 2,0 2,1 Hartman, Janez (1997). Kako do orožja in orožnih listin. Celje: Expo d.o.o. str. 48. ISBN 961-90517-0-X. 
  3. 3,0 3,1 D 50/1 Kennblätter fremden Geräts, Heft 1: Handwaffen. 1941. Pridobljeno dne 10. maj 2016. 
  4. Slovenski partizan : orožje, obleka in oprema slovenskih partizanov (PDF). Ljubljana: Muzej ljudske revolucije Slovenije. 1990. str. 22. COBISS 17009408. Pridobljeno dne 25. november 2015.