Večnamenska ladja Triglav 11
- Za druga plovila z istim imenom glejte Triglav (ladja).
 Večnamenska ladja Triglav 11 | |
| Zgodovina | |
|---|---|
 Slovenija | |
| Ime: | Triglav |
| Poimenovana po: | Triglav |
| Operater: | Slovenska vojska |
| Ladjedelnica: | Almaz, Sankt Peterburg |
| Cena: | 34.995.000 USD + 7.465.908 USD za oborožitev, usposabljanje in strelivo[1] |
| Krščena: | 21. julij 2010 |
| Izročena: | 2010 |
| V službi: | od 2010 |
| Domače pristanišče: | Koper |
| Identifikacija: | VNL-11 |
| Status: | aktivna |
| Splošne značilnosti do 2025 | |
| Razred: | Svetljak |
| Tip: | večnamenska partuljna ladja |
| Izpodriv: | 375 t |
| Dolžina: | 49,5 m |
| Širina: | 9,2 m |
| Ugrez: | 2,2 m |
| Moč: | 3x 2.880 kW |
| Pogon: | 3x dizelski motor proizvajalca MTU Friedrichshafen GmbH, 3 ladijski vijaki |
| Hitrost: | 30 vozlov |
| Doseg: | 2.200 navtičnih milj pri 13 vozlih |
| Avtonomna plovba: | 7 dni |
| Plovila na krovu: | 2x gumenjaka |
| Posadka: | 25 (4 častniki) + 12 |
| Senzorji in procesni sistemi: |
|
| Elektronsko bojevanje in slepila: | Protiraketni projektili PK-10 |
| Oborožitev: |
|
| Opombe: | |
| Splošne značilnosti po 2025 | |
| Plovila na krovu: | 2x gumenjaka |
| Senzorji in procesni sistemi: | Kelvin Hughes Mk11 Surface Search radar |
| Elektronsko bojevanje in slepila: |
|
| Oborožitev: |
|
VNL-11 Triglav (Večnamenska ladja Triglav 11) je patruljna ladja Slovenske vojske, izdelana na osnovi sovjetskega (zdaj ruskega) razreda Svetljak (projekt 10412).
Slovenija je obveznosti iz nakupa ladje poravnala z odpisom ruskega dela klirinškega dolga, ki je Sloveniji pripadel pri delitvi obveznosti do nekdanje Jugoslavije. Osnovna vrednost ladje je bila ocenjena na 35 milijonov dolarjev, oprema za upravljanje z ognjem, usposabljanje osebja in strelivo pa dodatnih 7,5 milijonov dolarjev, kar je bilo v celoti poplačano iz klirinškega dolga.[5]
Poleg vojaških nalog, tj. obrambe akvatorija in obalnega prostora Slovenije, zaščite morja ter varovanje plovnih poti v okviru zavezništva NATO, je ladja namenjena tudi za naloge zaščite in reševanja na morju ter pomoč pri izobraževanju, usposabljanju in raziskovalnem delu.[5] Patruljno ladjo Triglav poganjajo trije motorji tipa 4000 nemškega proizvajalca MTU Friedrichshafen GmbH, vsak z močjo 2.880 kW.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Splavitev ladje je potekala 21. julija 2010, pri čemer je bila krstna botra Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.[6]
Ladja je prispela v koprsko pristanišče 21. novembra 2010.
Ladja Triglav se je 15. decembra 2013 pridružila operaciji Italijanske vojne mornarice Mare Nostrum in pomagala pri iskanju in reševanju beguncev na poti v Italijo.[7] Redni posadki so se pridružili dve višji medicinski sestri in pripadnika vojaške policije. Po dobrem mesecu, v katerem med patruljiranjem ni našla ali rešila beguncev, se je ladja 4. februarja 2014 vrnila v Koper. Poleti 2015 je bil opravljen servis v tržaški ladjedelnici.
Oktobra 2015 je ponovno odplula v Sredozemlje, kjer je več mesecev sodelovala v mednarodni operaciji EU proti tihotapcem migrantov EUNAVFOR MED (Operacija Sophia). Posadka je 28. oktobra 2015 rešila 100 ljudi in onesposobila tihotapsko plovilo.[8] Migrante je predala posadki norveške ladje, ki je izvedla nadaljnje postopke.
Stanje pred prenovo in preoborožitvijo
[uredi | uredi kodo]Patruljna ladja je na misijah plula oborožena zgolj z dvema mitraljezoma KPV kalibra 14,5 mm, saj je bilo glavno orožje, 6-cevni 30 mm avtomatski top, zaradi pokvarjene hidravlične črpalke in sistema za upravljanje nedelujoč, zanj pa ministrstvo za obrambo ni zagotovilo rezervnih delov. Tudi protiladijski raketni sistem 9M120 Ataka nikoli ni deloval, prav tako pa niso bile zanj dobavljene rakete.[9]
Stanje po prenovi (2026)
[uredi | uredi kodo]Projekt prenove večnamenske ladje je vključeval rekonstrukcijo nadgradnje za vgradnjo novega oborožitvenega sistema Aselsan SMASH 30 mm RCWS, prilagoditev in implementacijo naprednih varnostnih rešitev.
Prva faza – posodobitev ključnih podpornih sistemov ladje
[uredi | uredi kodo]Prva faza prenove (avgust 2020 - marec 2024) je potekala v ladjedelnici Cartubi v Trstu[10] in je obsegala:
- prezračevalne sisteme – izboljšano kroženje zraka, filtracijo in klimatizacijo – pomembno za posadko ter za delovanje elektronske opreme, tudi odstranitev zdravju nevarnih snovi, kot je bil azbest v izolacijskem materialu.[11]
- protipožarni sistem – novejše senzorje in javljalnike požara, avtomatsko gašenje ter boljši nadzor nad požarnimi sektorji.
- elektronsko upravljanje pogona – modernizacijo elektronike, ki nadzira motorje, prenos moči, porabo goriva in diagnostiko.
- inštalacije za elektronsko opremo ter tehnične sisteme – električne in brezžične komunikacijske naprave, nadzorne sisteme, alarme, stabilizacijo itd.[12]
Cilj: povečanje zanesljivosti, varnosti in vzdržljivosti ladje.
Druga faza – nadgradnja bojnih in senzorskih zmogljivosti
[uredi | uredi kodo]Nadgradnja bojnih in senzorskih zmogljivosti je potekala v ladjedelnici Desan v Turčiji[13] in je obsegala:
- rekonstrukcijo nadgradnje ter prilagoditev skladišča streliva[14]
- sistem poveljevanja in kontrole (C2 – Command and Control), je osrednji računalniški sistem, kateri povezuje vse senzorje, orožje in komunikacije. Gre za vojaški kontrolni in varnostni sklop, s katerimi poveljnik in posadka nadzorujeta, usmerjata in koordinirata delovanje plovila v mirnodobnih in bojnih operacijah. Je eden ključnih elementov sodobnega vojskovanja, saj omogoča, da med seboj povezane enote delujejo usklajeno, hitro in učinkovito.
- nove navigacijske sisteme sedaj še neznanih modelov.
- novi radarski sistem – Kelvin Hughes Mk11 Surface Search radar (kombinirana antena za površinsko iskanje), z identifikacijo prijatelj–sovražnik (IFF), pri kateri se kodiran signal oddaja preko transponderja, ter pomorski operacijski prikazalnik oz. risalnik.
Cilj: omogočanje natančne navigacije, večji in boljši doseg radarske slike, večjo natančnost in zanesljivost pri nadzoru vodne površine ter zraka.
- nadgrajeni bojno informacijski sistem Lyncea (CMS – Combat Management System),[3][15] je programsko orodje, ki združuje podatke iz radarjev, nadzornih kamer, sonarjev in avtomatskega identifikacijskega sistema (AIS) ter omogoča podporo za povezljivost z drugimi sistemi zavezništva NATO.
Avtomatski identifikacijski sistem (AIS – Automatic Identification system) oddaja in na zaslon prenaša podatke o plovilih, kot so: ime plovila, njegov položaj (GPS), hitrost in smer plovbe, vrsto plovila, identifikacijsko številko plovila (MMSI) ter še druge navigacijske informacije. V civilnem pomorstvu je AIS obvezen za večino večjih plovil, zaradi varnosti plovbe in preprečevanja trkov.[16]
V bojnem informacijskem sistemu pa avtomatski identifikacijski sistem predstavlja zgolj enega od senzorjev oziroma virov podatkov, saj med drugim omogoča prepoznavanje civilnih plovil v okolici, ločevanje med civilnimi in potencialno nevarnimi tarčami, boljšo situacijsko zavedanje (t.i. situational awareness), integracijo z radarjem, sonarji in drugimi tipali ter samodejno označevanje kontaktov na taktičnem prikazu.
Cilj: združevanje vseh senzorjev, orožnih sistemov in komunikacij v enoten, hitro odziven sistem, ki poveljniku omogoča učinkovito in pravočasno odločanje.
- satelitsko komunikacijo – sistem omogoča delovanje daleč od obale ter nudi povezavo s poveljstvom, zavezništvom NATO in partnerji.
- akustični sistem dolgega dosega (LRAD – Long Range Acoustic Device)[17] je usmerjeni zvočni oddajnik za opozarjanje, odvračanje ali komunikacijo na velike razdalje. Sposoben je projicirati izjemno glasne in jasne zvoke, tudi do približno 149 dB[18] na razdalji enega metra.
- sistem boja proti dronom ter brezpilotnim letalnikom (CUAS – Counter Unmanned Aircraft System).[18] Gre za skupek tehnologij, namenjenih odkrivanju, sledenju, identifikaciji in nevtralizaciji brezpilotnih letalnikov, kadar ti predstavljajo varnostno grožnjo.
- posodobitev ladijskega mosta in kabine zvez ter izboljšave internega komunikacijskega sistema, kar pomeni boljši nadzor in sodobno notranjo komunikacijo med oddelki plovila.
Tretja faza – preoborožitev
[uredi | uredi kodo]Tretjo fazo predstavlja preoborožitev ladje in je potekala tako v Turčiji, kot v ladjedelnici Iskra Brodogradilište v Šibeniku:[19]
- prvotni oborožitveni sistem AK-306 z električno gnanim in zračno hlajenim šestcevnim rotirajočim avtomatskim topom tipa Grjazev-Šipunov GŠ-30L (AO-18L) kalibra 30 x 165 mm, ruske izdelave, je bil v projektu modernizacije, ki se je začela leta 2021, zaradi nedelovanja odstranjen in nadomeščen z novo oborožitvijo na premcu.[9][20]
- vgrajen je bil oborožitveni sistem Aselsan SMASH 30 mm RCWS z avtomatskim topom Mk44 Bushmaster II, kalibra 30 mm.[21][22]
RCWS (Remote Controlled Weapon Station) pomeni sodoben daljinsko vodeni orožni modul, ki ga lahko posadka popolnoma upravlja iz notranjosti vozila ali plovila, brez izpostavljanja neposredni fizični nevarnosti. Gre za oborožitev, ki omogoča natančno delovanje v vseh vremenskih razmerah med plovbo. Opremljen je z dvoosno stabilizacijo, potrebno za visoko natančnost med gibanjem, ter ima modularno zasnovo, z možnostjo integracije različnih senzorjev in orožij. Poleg tega ima nizko silhueto topovske kupole in nudi oklepno zaščito vitalnih komponent sistema.[23]
- Avtomatski top Mk44 Bushmaster II ima kadenco 200 strelov/min in efektivni doseg oz. domet 2–3 km (odvisno od vrste streliva). Omogoča uporabo APFSDS T, HEI T, airburst ali trenažnega streliva. Zaradi verižno gnanega mehanizma je znan po visoki zanesljivosti in nizki stopnji zastojev.
Vgrajeni senzorji in sistemi za upravljanje ognja
[uredi | uredi kodo]Oborožitveni sistem Aselsan SMASH je opremljen z naprednim optično-elektronskim paketom, ki vključuje dnevno kamero, termovizijsko kamero za nočno opazovanje, laserski daljinomer, balistični računalnik in sistem auto tracking za samodejno sledenje tarči. Vse to omogoča učinkovito delovanje podnevi, ponoči in tudi v slabih vremenskih razmerah.[23][24]
Možnost nadgradnje avtomatskega topa Mk44 Bushmaster II
[uredi | uredi kodo]
Mk44 Bushmaster II je v osnovi 30×173 mm avtomatski top, vendar je konstrukcijsko že zasnovan tako, da je mogoče brez menjave vseh sistemov (z izjemo cevi) celotni top nadgraditi na kaliber 40 mm SuperShot.[25] SuperShot je koncept, pri katerem se širina topovske cevi in zaklepa poveča, dolžina naboja ostaja podobna, uporablja pa se lahko drugačno, večje in močnejše strelivo, medtem ko osnovni mehanizem ostane enak. To pomeni večjo ognjeno moč – 40 mm strelivo ima večji eksplozivni naboj, boljšo učinkovitost in večjo prebojnost oklepa.[26] Strelivo tipa APFSDS (oklepno prebojno stabilizirano podkalibrsko strelivo), opremljeno s krilci,[27] namreč dosega tudi bistveno večjo penetracijo. Povezava v sistem C4ISR/CMS pomeni, da lahko glavna oborožitev plovila, ladijski top, deluje kot daljinsko vodeni del digitalnega bojišča, povezan s senzorji, računalniki in poveljniškimi sistemi tudi izven plovila.[28]
Druga pomožna oborožitev plovila
[uredi | uredi kodo]
- 2x težka mitraljeza M2 Browning kalibra 12,7 mm
- 2x lahka mitraljeza MAG M240 kalibra 7,62 mm
Na ogledu ob slovesnosti 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske v vojašnici Slovenski pomorščaki[29] sta bila predstavljena dva težka mitraljeza Browning (na boku) in dva lahka mitraljeza MAG na krmi.[30]
Galerija
[uredi | uredi kodo]Pred prenovo:
[uredi | uredi kodo]
Pogled od spredaj (2010)
Pogled s premca
Pogled s strani
Pregled večcevnega avtomatskega topa
Pogled na krmo (2016)
Poveljniški most
Po prenovi:
[uredi | uredi kodo]
Večnamenska ladja Triglav 11 na novem privezu
Pogled od spredaj (2026)
Pogled s premca (2026)
Poveljniški most (2026)
Oborožitveni sistem z avtomatskim topom
.jpg)
_2026.jpg)
Poveljstva
[uredi | uredi kodo]| slika | poveljnik | čin | poveljevanje |
|---|---|---|---|
| Luka Hočevar | poročnik bojne ladje | (8. maj 2023 – sedaj) | |
| Simon Vrabec | poročnik bojne ladje | (30. maj 2016 – 8. maj 2023) | |
 |
Andrej Pečar | poročnik fregate | (21. julij 2010 – 30. maj 2016) |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Triglav je že v slovenskih rokah«. 21. julij 2010.
- ↑ »Hiperbarična komora: za vojsko in civiliste«. 23. februar 2023.
- 1 2 »Equipping Slovenian patrol vessel Triglav with LYNCEA Combat System, effectors and sensors« (6. maj 2024) (v angleščini).
- ↑ »Večnamenska ladja Triglav znova v domačem pristanišču«. 19. december 2025.
- 1 2 Pišlar, M. (2010). »V Rusiji krstili novo ladjo Triglav«. Slovenska vojska 18 (12): 4-7.
- ↑ »V Sankt Peterburgu splovili novo večnamensko vojaško ladjo Triglav«. Mors.si. Pridobljeno 19.07.2010.
- ↑ »Triglav je začel operacijo Mare Nostrum«. 21. december 2013.
- ↑ »Posadka ladje Triglav v Sredozemlju rešila 109 ljudi«. 15. december 2015.
- 1 2 »Vojaška ladja na krizno območje brez resne oborožitve«. 24ur.com. 13. april 2018. Pridobljeno 10. decembra 2019.
- ↑ »Skoraj 9 milijonov, da je Triglav privezan v Trstu«. 19. februar 2024.
- ↑ »Na vojaški ladji Triglav odkrili azbest, odstranitev podaljšala vzdrževalna dela«. 16. maj 2023.
- ↑ »Desan delivers modernised Triglav military vessel to Slovenian Navy« (v angleščini). 3. marec 2025.
- ↑ »Slovenian Patrol Vessel Triglav Arrived« (v angleščini). 29. marec 2024.
- ↑ »Slovenska ladja Triglav obnovljena pred rokom: Zgled odličnega sodelovanja!«. Pridobljeno 19. decembra 2025.
- ↑ »Hensoldt to supply combat system, effectors and sensors for Slovenian patrol vessel upgrade« (v angleščini). 7. junij 2024.
- ↑ »AIS transponders« (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2025.
- ↑ »DESAN Delivers the Modernised MPS Triglav Patrol Vessel« (v angleščini). 4. marec 2025.
- 1 2 »Desan Upgrades Slovenian Patrol Vessel Triglav with Aselsan« (v angleščini). 25. februar 2024.
- ↑ »Ponos slovenske mornarice na remontu pri Šeškovih«. 9. marec 2025.
- ↑ »Modernizacija Triglava 11 ušla u završnu fazu« (v hrvaščini). 7. november 2025.
- ↑ »Modernization of Slovenian patrol vessel Triglav« (v angleščini). 17. december 2025.
- ↑ »Modernizacija večnamenske ladje Triglav 11 je v sklepni fazi«. 7. november 2025.
- 1 2 »SMASH 200/30 30 mm Remote controlled stabilized Naval gun System« (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2025.
- ↑ »LIMA 2025 – Aselsan's SMASH 200/30, a remotely operated and stabilised naval solution for maritime defence« (v angleščini). Pridobljeno 21. maja 2025.
- ↑ »Northrop Grumman: Bushmaster II/Mark 44 30/40 mm Cannon« (v angleščini). Julij 2024.
- ↑ »Northrop Grumman: 30x173mm/40x180mm Bushmaster® Chain Gun®« (v angleščini). Julij 2024.
- ↑ »APFSDS« (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2025.
- ↑ »Kongsberg demonstrates integrated combat solutions and counter-drone capabilities at BUC 2025« (v angleščini). 30. april 2025.
- ↑ »Vrnitev prenovljenega Triglava«. 30. januar 2026.
- ↑ Brajković, Eva (2026). »Ankaranska Vojašnica slovenskih pomorščakov je odprla vrata obiskovalcem«. Primorske novice. Št. 030. Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper. str. 29. Pridobljeno 6. februarja 2026.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
