Holokavst

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Holokavst
Del Druge svetovne vojne
Corpses in the courtyard of Nordhausen concentration camp.jpg
Trupla zapornikov v koncentracijskem taborišču Nordhausen
OpisGenocid evropskih Judov
LokacijaTretji rajh
Datum1941–1945[1]
Tip napadagenocid, etnično čiščenje
SmrtiPribližno 6 milijonov Judov
StorilciNacistična Nemčija in njeni kolaboracionisti
MotivAntisemitizem
ProcesiNürnberški procesi, sojenje Adolfu Eichmannu in drugo

Holokávst (izvorno grško ὁλόκαυστος [holókaustos]: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«)[2] je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945.

Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, kar so nacisti imenovali dokončna rešitev (nemško Endlösung). Kot najpogostejše število judovskih žrtev se pojavlja 6 milijonov,[3][4] čeprav zgodovinarji predvidevajo, da se točna številka giblje nekje med petimi milijoni pa vse do 6,5 milijona žrtev.[navedi vir]

Jude so sistematično stradali ter posegali k prisilnemu delu na vse možne načine nato pa so jih zaplinili ter sežgali.

Mučenje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih ter uničevalnih taboriščih, posejanih po vsej Evropi. Pogosto so za izvajanje množičnih usmrtitev uporabljali strupene pline. Sintetični pesticid, ki so ga uporabljali za zaplinjanje ljudi je bil pogosto Zyklon B. To je umetni pesticid, ki je vseboval strupen plin vodikov cianid, ki deluje kot krvni strup.

Največje koncentracijsko taborišče je bilo Auschwitz v katerem je umrlo 1,1 miljon ljudi od tega 10 tisoč Slovencev.

V spomin na žrtve holokavsta je posvečen dan (27.1).

Judje imenujejo holokavst Shoah.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Landau 2016, str. 3.
  2. V grški in rimski mitologiji holokavst pomeni vrsto žgalne daritve. Pri njej se darovana žival popolnoma sežge. Glejte holokavst (mitologija).
  3. "The Holocaust - Facts, Victims & Survivors". History.com (angleščina). Pridobljeno dne 27. 10. 2019. 
  4. "The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors". the Guardian (angleščina). 25. 7. 2008. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]