Rimska mitologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kip Marsa Julija in Minerve Velike, najden blizu Dunaja.

Rimska mitologíja je mitologija iz časa antičnega Rima. V veliki meri temelji na grški mitologiji, od koder so Rimljani prevzemali mite in legende.

Bogovi[uredi | uredi kodo]

Rimski bogovi in boginje so Apolon, Bakhus, Cerera, Diana, Dis Pater, Fortuna, Janus, Juno, Jupiter, Kupid, Kvirin, Liber, Maja, Mars, Merkur, Minerva, Neptun, Pluton, Saturn, Uran, Venera, Vesta, Vulkan in Ira.

Mit o nastanku Rima[uredi | uredi kodo]

Rimljani niso imeli veliko bajk in mitov, ki bi govorile o nastanku svojih bogov, so pa zato imeli številne legende o nastanku svojega mesta. Tradicionalna zgodba pripoveduje o Romulu in Remu, Enejevih naslednikih, ki sta ustanovila Rim. Romula in Rema je njun stric, ki je bil žejen po prestolu dal vreči v reko Tibero, v upanju da umreta. Vendar ne. Po dolge potovanju pa reki ju je našla volkulja ki ju je hranila in imela za svoje. Ko sta bila brata stara okoli enega leta so ju našli pastirci ki pa so ju nato še vzgajali v nadaljnem življenju. Ko sta bila Romul in Rem malo starejša so jima pastirci povedali o njuni usodi. Odločila sta se da bosta ustanovila mesto na kraju kjer ju je našla volkulja. Brata sta se prerekala po kom bosta mesto poimenovala. Romul je potem Rema ubilain se danes mesto imenuje Roma ali Rim[1] Prvega rimskega kralja Romula pa je nato nasledil Numa Pompilij.

Kraji in predmeti[uredi | uredi kodo]

Ork -

Druge osebe[uredi | uredi kodo]

Favn - Kastor - Poluks -

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Najznamenitejši vir o tej legendi je zagotovo Vergilijeva Eneida.