Tlakovec spomina

Seznam Tlakovcev spomina v Sloveniji vsebuje kamne spotikavce, ki spominjajo na usodo tistih, ki so bili umorjeni, deportirani, izgnani ali ubiti v obdobju nacionalsocializma v današnji Sloveniji. Tlakovce spomina je položil Gunter Demnig. V slovenščini se Tlakovec spomina imenuje tudi spotikavec.
Slovensko mesto Maribor je bilo leta 2012 evropska prestolnica kulture in v okviru projekta Shoah - Let Us Remember, ki ga je financirala projektna skupina za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja o holokavstu, spominu in raziskavah, organizirala prvo postavitev kamnov v Sloveniji. 25. in 26. januarja 2012, ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, so potekala praznovanja s simboličnim polaganjem Tlakovcev spomina na treh mestih. [1][2] Dejansko namestitev sta 13. julija 2012 izvedla Gunter Demnig in takratni slovenski predsednik Danilo Türk, ko sta postavila zadnji kamen. [3]
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Po kampanji sil osi proti Kraljevini Jugoslaviji od 6. aprila 1941 je bila Slovenija razdeljena na tri dele: fašistična Italija je zasedla Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, po Rapalski pogodbi iz leta 1920 je Italija dobila Primorsko (slovensko obalno območje) in Istrski polotok, v katerem so živeli Hrvati, Italijani in Slovenci. Nacionalsocialistična Nemčija je leta 1941 z Gorenjsko, Koroško in Štajersko (nekdanja Spodnja Štajerska) z glavnim mestom Maribor (prej Marburg an der Drau) zagotovila območje CdZ Untersteiermark, ki se je vključilo na ozemlje nemškega Reicha. Madžarska je končno dobila Prekmurje, majhen Übermurgebiet. V Sloveniji je bilo šest glavnih žrtev: judovska populacija in Romi, slovenski prisilni delavci, intelektualci, duhovniki in partizani, ki so bili deportirani v Tretji rajh in Srbijo. Slovenija je kot del Kraljevine Jugoslavije v 1920-ih in 1930-ih imela le malo judovskega prebivalstva, število pa se je gibalo med 760 in 845 prebivalci. Največ jih je živelo v Murski Soboti (269) in Lendavi (207), oba v Prekmurju. Začetek nacionalsocialistične okupacije in poslabšanje položaja Judov je pomenilo, da je iz Spodnje Štajerske pobegnilo več judovskih državljanov še preden so nacionalsocialisti nadzorovali svoje rodne kraje. Po okupaciji Maribora aprila 1941 je več judovskih državljanov pobegnilo v glavno mesto Ljubljana, ki je bila pod nadzorom Mussolinijevega režima. Antisemitizem Italijanov se jim je zdel vsaj ne smrtno nevaren [4]. Konec avgusta 1941 je bilo v Ljubljani 400 judovskih beguncev. Veliko jih je prišlo iz nemškega rajha, Avstrije in Hrvaške, drugi pa iz slovenskih ozemelj, ki so jih zasedli Nemci. Judovske prebivalce Maribora so nemški okupatorji takoj razlastili in izgnali.
Od leta 1943 je sledilo iztrebljanje Judov na nekdanjih ozemljih, ki jih je okupirala Italija, po 19. marcu 1944 pa se je sistematično deportiranje judovskih državljanov, ki so živeli na Madžarskem in njihovi umori v taboriščih začelo po zasedbi nacističnega režima na Madžarskem in sodelovanju vlade pod Döme Sztójayjem. Doslej je bilo identificiranih 558 žrtev holokavsta iz Slovenije, 430 jih je bilo umorjenih v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Med njimi je bilo 69 otrok. Po letu 1945 je bil holokavst v Sloveniji precej tih.
Tlakovci spomina v Mariboru
[uredi | uredi kodo]Gunter Demnig je 13. julija 2012 v Mariboru postavil dvanajst Tlakovcev spomina za pripadnike dveh judovskih družin. Druge skupine žrtev še niso bile obravnavane. Zgodbe o družinah Singer in Kohnstein, ki so bile prisiljene pobegniti v Medžimurje na Madžarskem po okupaciji Slovenije, kjer je Emil Kohnstein živel s svojo družino od leta 1935, so bile raziskane v okviru projekta. Singerji in Kohnsteini so se že leta 1941 soočili s tako imenovano končno rešitvijo judovskega vprašanja, ko so ustaši v koncentracijskem taborišču Jadovno ubili Nicola Steinerja, sin Eugena Steinerja in nacionalsocialisti deportirali Viljema Kohnsteina iz Prage v Terezienstadt. Od tam je bil leta 1944 premeščen v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tam umrl.
Tlakovec spomina | Napis | Naslov slika hiše |
Življenje - opis |
---|---|---|---|
![]() |
TUKAJ JE PREBIVAL
ARNOŠT KOHNSTEIN ROJ. 1888 PREGNAN 1941 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ UMORJEN 1944 V STUTTHOFU |
Ulica kneza Koclja 2 (46°33′27,2″N 15°38′51,3″E / 46.55000°N 15.63333°E) |
Arnošt Kohnstein, tudi Ernst, rojen leta 1888, je bil trgovec, ki se je rodil leta 1941 v svojem rodnem mestu Maribor. Pobegnil je v Medžimursko županijo, kjer je od leta 1935 živel njegov brat Emil. Umrl je bil leta 1944 - skupaj z ženo Olgo, sinom Rudolfom in hčerkama dvojčkoma Giselo in Milico - iz Čakovca odpeljan v Auschwitz-Birkenau in umorjen leta 1944 v Stutthof. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
GIZELA KOHNSTEIN ROJ. 1927 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ PREŽIVELA |
Ulica kneza Koclja 2 (46°33′27,2″N 15°38′51,3″E / 46.55000°N 15.63333°E) |
Gizela Kohnstein, tudi Gisela ali Gisele se je rodila leta 1927 v Mariboru.[5] Skupaj s svojim bratom Rudolfom, njeno sestro dvojčico Milico in njenimi starši Arnoštom in Olgo Kohnstein je bila internirana 26. aprila 1944. Aretirana in v Nagykanizsi. 2. maja 1944 so družino odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer so takoj umorili starše in brata. Tetovirana je bila s številko 80913 in skupaj s sestro zlorabljena zaradi projekta raziskave dvojčkov Josefa Mengeleja. Gizela Kohnstein ke preživela koncentracijsko taborišče, nato pa šla v Budimpešto. Njena sestra Milica je umrla leta 1946 zaradi posledic v koncentracijskem taborišču. Gizela Kohnstein se je vrnila v Jugoslavijo in se leta 1947 pridružila ČSSR.[6] |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
JEANNET KOHNSTEIN ROJ. BLUM ROJ. 1866 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC UMRLA 1943 |
Ulica Borcev za severno mejo 2 (pred tem Ulica Borcev za severno mejo 4) (46°32′50,4″N 15°39′21,9″E / 46.53333°N 15.65000°E) |
Jeannet Kohnstein, roj. Blum se je rodila leta 1866. Ostala je po okupaciji Slovenije z nacističnim režimom in bila leta 1941 pregnana v Čakovec, kjer je umrla leta 1943. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
MILICA KOHNSTEIN ROJ. 1927 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ PREŽIVELA UMRLA ZA POSLEDICAMI INTERNACIJE V BUDIMPEŠTI |
Ulica kneza Koclja 2 (46°33′27,2″N 15°38′51,3″E / 46.55000°N 15.63333°E) |
Milica Kohnstein, tudi Emilia, rojena v Mariboru leta 1927. Skupaj s svojim bratom Rudolfom, sestro dvojčico Gizelo in njenimi starši Arnoštom in Olgo Kohnstein, je bila aretirana 26. aprila 1944 in internirana v Nagykanizso. 2. maja 1944 so družino odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer so takoj umorili starše in brata. Tetovirana je bila s številko 80912 in je bila skupaj s sestro zlorabljena za raziskovalni projekt Josefa Mengeleja. Čeprav je živela v koncentracijskem taborišču, je umrla leta 1946 zaradi posledic v taborišču. Obstajajo različne navedbe o njenem mestu smrti, bodisi Budimpeštaa bodisi Čakovec. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
OLGA KOHNSTEIN ROJ. SINGER ROJ. 1895 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ UMORJENA 1944 |
Ulica kneza Koclja 2 (46°33′27,2″N 15°38′51,3″E / 46.55000°N 15.63333°E) |
Olga Kohnstein, roj. Singer leta 1895 in leta 1941 skupaj s svojim možem Arnoštom, sinom Rudolfom in hčerkama dvojčicama Gizelo in Milico iz Maribora pregnana. Družina je pobegnila v Mesžimursko županijo, kjer je od leta 1935 živel njen svak Emil. Leta 1944 je bila umorjena - skupaj z možem, sinom in hčerko - iz Čakovca odpeljana v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tam usmrčena. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
PAVLA KOHNSTEIN ROJ. 1889 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ UMORJENA 1944 |
Ulica Borcev za severno mejo 2 (pred tem Ulica Borcev za severno mejo 4) (46°32′50,4″N 15°39′21,9″E / 46.53333°N 15.65000°E) |
Pavla Kohnsteinje bila rojena 1889. Po okupaciji Slovenije aprila 1941 je bila z družino pregnana iz rodnega Maribora v Čakovec. Po okupaciji Madžarske je bila marca 1944 skupaj z družino izgnana v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tam umorjena. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVAL
RUDOLF KOHNSTEIN ROJ. 1919 PREGNAN 1941 V ČAKOVEC ODPELJAN V MAUTHAUSEN UMORJEN 1944/45 |
Ulica kneza Koclja 2 (46°33′27,2″N 15°38′51,3″E / 46.55000°N 15.63333°E) |
Rudolf Kohnstein rojen leta 1919 kot sin Arnošta in Olge Kohnstein. Leta 1927 so se rodile njegove sestre Gizela in Milica. Po okupaciji Slovenije aprila 1941 je morala družina zbežati v Medžimurje, kjer je od leta 1935 živel Rudolfov stric Emil. Kohnsteini so bili 2. maja 1944 iz Čakovca odpeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je bil Rudolf Kohnstein umorjen skupaj s starši takoj po prihodu.[7] |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVAL
VILJEM KOHNSTEIN ROJ. 1891 PREGNAN 1937/38 V PRAGO ODPELJAN 1941 V THERESIENSTADT V AUSCHWITZ 1944 UMORJEN 1944 |
Ulica Borcev za severno mejo 2 (pred tem Ulica Borcev za severno mejo 4) (46°32′50,4″N 15°39′21,9″E / 46.53333°N 15.65000°E) |
Viljem Kohnstein, rojen 1891, leta 1937 je šel v Prago. Tam je bil leta 1941 zaprt in odpeljan v Theresienstadt. Leta 1944 je bil izgnan v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je bil umorjen. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVAL
DRAGO SINGER ROJ. 1897 PREGNAN 1941 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ PREŽIVEL |
Nasipna ulica 68 (46°32′50,6″N 15°39′21,1″E / 46.53333°N 15.65000°E) |
Drago Singer, tudi Dragotin ali Dragutin, je bil rojen leta 1897 v Hodošu. Poročil se je z Erno Kohnstein, par je imel sina Milana, rojenega leta 1931 v Zagrebu. Po okupaciji Slovenije aprila 1941 se je družina preselila iz Maribora v Čakovec. Po okupaciji Madžarske marca 1944 so Draga, Erno in Milana Singerja izgnali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Tam sta bila njegova žena in sin umorjena takoj po prihodu v plinski komori. Drago Singer je preživel in umrl leta 1977 v Mariboru. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
ERNA SINGER ROJ. KOHNSTEIN ROJ. 1904 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ UMORJENA 1944 |
Nasipna ulica 68 (46°32′50,6″N 15°39′21,1″E / 46.53333°N 15.65000°E) |
Erna Singer, roj. Kohnstein, tudi Erno, je bila rojena leta 1904 v Jihlavi. Poročila se je z Dragom Singerjem, par je imel sina Milana, rojenega leta 1931 v Zagrebu. Par je živel v Mariboru od leta 1932. Po okupaciji Madžarske marca 1944 so Draga, Erno in Milana Singerja odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Tam sta bila Erna Singer in njen sin umorjena takoj po prihodu v plinski komori. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVALA
MARIJA SINGER ROJ. ZEISSLER ROJ. 1860 PREGNANA 1941 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ UMORJENA 1944 |
Ulica kneza Koclja 2 (46°33′27,2″N 15°38′51,3″E / 46.55000°N 15.63333°E) |
Marija Singer, roj. Zeissler leta 1860 v Sombotelu. Po okupaciji Slovenije aprila 1941 je bila z družino pregnana iz rodnega Maribora v Čakovec. Po okupaciji Madžarske marca 1944 je bila skupaj z družino izgnana v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tam umorjena. |
![]() |
TUKAJ JE PREBIVAL
MILAN SINGER ROJ. 1931 PREGNAN 1941 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ UMORJEN 1944 |
Nasipna ulica 68 (46°32′50,6″N 15°39′21,1″E / 46.53333°N 15.65000°E) |
Milan Singer je bil rojen 1931 v Zagrebu kot sin Draga in Erne Singer in leta 1944 pregnan v Auschwitz-Birkenau, kjer je bil umorjen v plinski komori z materjo takoj po prihodu. Imel je 12 ali 13 let. |
Tlakovci spomina v Ljubljani
[uredi | uredi kodo]Ljubljana je eno od 1000 mest iz 28 evropskih držav, ki so se odzvala na pobudo za poklon žrtvam genocida.
Avgusta 2018 je Gunter Demnig položil 23 kamnov v prestolnici Slovenije, Ljubljani. Namestitev je potekala v prisotnosti predsednika Boruta Pahorja, organiziral pa ga je Judovski kulturni center Ljubljana v sodelovanju s Sinagogo Maribor, Thumb Teater Ljubljana in ZRC SAZU (Raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti).[8][9] Projekt se nadaljuje in do leta 2022 je bilo položenih že 68 spotikavcev na 24 lokacijah po Ljubljani. Pred Cukrarno je bil položen »prag spotikanja«, ki je posvečen 150 judovskim beguncem in so bili tukaj nastanjeni pred deportacijo v Italijo.
![]() | Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |
Tlakovci spomina v Lendavi in Murski Soboti
[uredi | uredi kodo]V Lendavi so postavili tlakovce v Glavni ulici pred nekdanjimi domovanji judovskih družin Blau, Balkanyi in člani družine Schwarz. Ker je Lendava na dvojezičnem območju, bo vsaka oseba dobila dva tlakovca, enega s slovenskim in enega z madžarskim napisom. V letu 2022 so z delom nadaljevali in na lokacijah nekdanjih domovanj družin Deutsch, Pollák in Nádai položili nove tlakovce.
V Murski Soboti so tlakovec dobile družine Berger, Hahn in Frim, ki so le tri od številnih iz judovske skupnosti, ki bodo po načelu en tlakovec za eno ime obujene iz do pred kratkim brezimnih in pozabljenih žrtev nacizma.[10]
Tlakovce so postavili 17. septembra 2019, v prisotnosti avtorja projekta, nemškega umetnika Guntherja Demniga.
4. julija 2022 so tlakovce spomina položili tudi v Šalovcih, v spomin družini Schönauer.
Kamni, prevlečeni s slojem medenine in vklesanimi osebnimi podatki posamezne žrtve, so že postavljeni v več kot 610 mestih v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Češkem, Madžarskem in Norveškem.
Spotikavci v slovenščini drugod
[uredi | uredi kodo]Spotikavci v slovenščini so tudi v italijanskem Doberdobu, v Križu ter v Celovcu. S Slovenci so povezani tudi nekateri spotikavci v Trstu, Gorici in Gradcu.
Dvojezični spotikavci v Križu pri Trstu
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ International Holocaust Remembrance Alliance: International Holocaust Remembrance Day 2012 Arhivirano 2018-12-30 na Wayback Machine., 27. Januar 2012
- ↑ Sinagoga Maribor: Project “Stolpersteine” Arhivirano 2018-12-30 na Wayback Machine., abgerufen am 19. Januar 2016
- ↑ Slovenska tiskovna agencija: Maribor Commemorates Holocaust Victims with Stolpersteine, 13. Juli 2012
- ↑ Marjan Toš: Slovenian Jews and Holocaust. In: Holocaust in Yugoslavia, abgerufen am 15. Januar 2016, 24-27
- ↑ Večer: In vendar so Židi bili Arhivirano 2016-01-27 na Wayback Machine., 14. Juli 2012
- ↑ Ernst Klee: Auschwitz - Täter, Gehilfen, Opfer und was aus ihnen wurde: Ein Personenlexikon. S. Fischer 2013
- ↑ siol.net: Od naključja do dvojčice, ki je preživela zloglasnega Mengeleja, 27. Januar 2014
- ↑ Getty Images: Slovenski predsednik Borut Pahor in nemški umetnik Gunter Demnig sta položila spotikavce v Ljubljani, pridobljeno 9. avgusta 2018
- ↑ RTV SLO: Spotikavci za izbrisane Jude iz Ljubljane, pridobljeno 9. avgusta 2018
- ↑ Dnevnik[1]
Viri
[uredi | uredi kodo]- Jewish Community Zemun: Holocaust in Yugoslavia (PDF)
- Boris Hajdinjak, Irena Šumi, Hannah Starman, et al.: Slovenski Judje: zgodovina in holokavst : pregled raziskovalnih tematik. Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, Maribor 2013, ISBN 978-961-93361-2-0.
- Anna-Maria Gruenfelder, Klemen Brvar, Boris Hajdinjak, Vera Klopčič, Franc Kuzmič, Marjan Toš, Renato Podbersič, Irena Šumi, Nuša Lešnik, Leila Al Shammary, Hana Kovač, Marjetka Bedrač et al.: Slovenski Judje: zgodovina in holokavst II.. Razprave in članki z znanstvenih srečanj Šoa - spominjajmo se 2012/2013. Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, Maribor 2013, ISBN 978-961-93361-1-3.
- Sinagoga Maribor: Project “Stolpersteine”
- Yad Vashem: Zentrale Datenbank der Namen der Holocaustopfer
- Holocaust.cz, tschechische Holocaust-Datenbank (deutschsprachige Version)
- Stolpersteine.eu: Chronik
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- stolpersteine.eu Spletna stran projekta