Kostanj, Kamnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kostanj
Kostanj is located in Slovenija
Kostanj
Kostanj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′39.1″N 14°44′33.13″E / 46.227528°N 14.7425361°E / 46.227528; 14.7425361Koordinati: 46°13′39.1″N 14°44′33.13″E / 46.227528°N 14.7425361°E / 46.227528; 14.7425361
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKamnik
Površina
 • Skupno0,8 km2
Nadm. višina
537,9 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno44
 • Gostota55 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kostanj - Vas
LegaObčina Kamnik
RKD št.15277 (opis enote)[2]

Kostanj je naselje v Občini Kamnik.

Kostanj je manjše naselje v Tuhinjski dolini pod Kostavsko planino (Slevec 1070 mnm).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kostanj (Chestinberch) je eno starejših naselji, ki je prvič omenjeno leta 1258, ko je Neža III. Andeška, žena koroškega vojvode Ulrika III. Španhajmskega potrdila darilo šestih kmetij Neže Svibenjske v Kostanju samostanu v Velesovem.[3]

NOB[uredi | uredi kodo]

Na sestanku zaupnikov iz Tuhinjske doline so v Kostanju ustanovili enega prvih odborov OF v kamniškem okrožju. Dne 13.4.1942 je nemški okupator vas požgal, prebivalce pa izgnal. Dne 14.12.1942 so nemške enote na Kostavski planini obkolile tabor Kamniškega bataljona; po hudem boju z močnejšim sovražnikom, v katerem je padlo 16 partizanov, so se partizani uspeli prebiti iz obroča.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15277". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
  4. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]