Mali grad, Kamnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mali grad
Kompleks Mali grad iz jugovzhodne strani
Kompleks Mali grad iz jugovzhodne strani
Lega nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika
Občina Kamnik
Koordinati 46°13′28.0″N 14°36′40.4″E / 46.224444°N 14.611222°E / 46.224444; 14.611222Koordinati: 46°13′28.0″N 14°36′40.4″E / 46.224444°N 14.611222°E / 46.224444; 14.611222
Uradno ime: Kamnik - Mali grad
Razglasitev 15. november 1986
evid. št. 216[1]
Mali grad, Kamnik is located in Slovenija
Mali grad, Kamnik
Geografska lega: Mali grad, Slovenija
Kapela

Mali grad je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika. Na griču stojita romanska kapela in razvaline gradu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kakor kažejo arheološke najdbe, je bilo na Malem gradu kultno središče že v času pred antiko. Mali grad (Spodnji grad) se prvič omenja leta 1202. Najstarejše znano poročilo je datirano na listini, ki nosi datum 6. februar 1202, s katero zastavlja Meranski vojvoda Berthold svoja dva gradova - Mali in Stari grad - v Kamniku, vendar pa je precej starejši.

Danes je grad v razvalinah, vidni so samo še ostanki posameznih obrambnih zidov, in pa delno popravljeni in na novo pokrit obrambni stolp. Izkopani ostanki kažejo na romanske sestavine gradu.

Kapela - cerkev svetega Egidija[uredi | uredi kodo]

Ob gradu pa je bila po vzoru poznoantičnih matrijev okoli leta 1100 postavljena kapela sv. Marjete s kripto. Danes stoji na tistem mestu dobro ohranjena romanska kapela v dveh nadstropjih, spodnja kapela s kripto in zgornja, pozneje nadzidana kapela sv. Eligija. Spodnja kapela je obsegala sedanji prezbiterij, ko pa so mu v 12.stol. prizidali ladjo, so na njeno fasado prenesli prvotni portal.

V 13. stoletju so ladjo nadzidali in tri stranice stolpa nad starim prezbiterijem spremenili v polkrožno poznoromansko apsido. Tako je nastala nadstropna kapela.

Po prezidavah okoli leta 1470 in barokizaciji okoli leta 1700 je stavba dobila današnji videz, saj je v ladijskem delu baročno obokana. Prezbiterij je majhen in kvadraten, pod njim je majhna kripta z vzdolžnim banjastim obokom. V notranjosti kapele so ostanki fresk iz obdobja gotike in baroka. V zgornji ladji je zvezdasto rebrasti obok s sklepniki značilnimi za 15. stoletje. Kapela je v ladji nadstropna, kar naj bi bila posledica delitve stanov, ki so jo uporabljali.

Kot celota spada kapela na Malem gradu kljub kasnejšim predelavam med pomembnejše in najstarejše romanske spomenike v Sloveniji in Evropi.

Legende[uredi | uredi kodo]

O Malem gradu krožijo številne legende:

  • o poganskem templju,
  • o zakopanem zakladu,
  • o Veroniki,
  • in o zakleti ajdovski deklici, katero podobo je povzel tudi kamniški grb.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 216". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kamniški zbornik XII., Muzej Kamnik, 1969