Hruševka
Hruševka | |
---|---|
|
|
Koordinati: 46°13′49.95″N 14°43′22.61″E / 46.2305417°N 14.7229472°EKoordinati: 46°13′49.95″N 14°43′22.61″E / 46.2305417°N 14.7229472°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
Občina | Kamnik |
Površina | |
• Skupno | 0,9 km2 |
Nadmorska višina | 527,4 m |
Prebivalstvo (2017)[1] | |
• Skupno | 55 |
• Gostota | 61 preb./km2 |
Časovni pas | CET (UTC+1) |
• Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
Poštna številka | 1219 Laze v Tuhinju |
Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). |
|
Hruševka - Vas
|
|
Lokacija | Občina Kamnik |
RKD št. | 11265 (opis enote)[2] |
Hruševka je naselje v Občini Kamnik.
Gručasto naselje v Tuhinjski dolini leži na zložnih prisojnih pobočjih nad dolinskim dnom. Ob vasi teče potok Hruševka. Najbližje večje naselje je Šmartno v Tuhinju. Pomembni dejavnosti sta živinoreja in gozdarstvo.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1404, ko je v neki listini za Hruševko rečeno, da leži v tuhinjski fari. Po urbarju gornjegrajskega samostana iz leta 1426 je imel samostan v tem kraju štiri kmetije.[3]
Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]
Krajevno ime je izpeljano iz hruša, hruška, kakor je npr. iz jablan(a) izpeljano krajevno ime Jablanica. Imena iz slovanske osnove xrűša v pomenu hruška so znana tudi pri drugih Slovanih, npr. na nekdanjem kajkavskem ozemlju Hruševec in pri nas Hruševec in Hrušica.[4]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017.
- ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11265". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008).
- ^ Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
- ^ Snoj, Marko. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan, Ljubljana 2009