Hruševka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hruševka
Hruševka se nahaja v Slovenija
Hruševka
Hruševka
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′49.95″N 14°43′22.61″E / 46.2305417°N 14.7229472°E / 46.2305417; 14.7229472Koordinati: 46°13′49.95″N 14°43′22.61″E / 46.2305417°N 14.7229472°E / 46.2305417; 14.7229472
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKamnik
Površina
 • Skupno0,9 km2
Nadm. višina
527,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno49
 • Gostota54 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Hruševka - Vas
LegaObčina Kamnik
RKD št.11265 (opis enote)[2]

Hruševka je naselje v Občini Kamnik.

Gručasto naselje v Tuhinjski dolini leži na zložnih prisojnih pobočjih nad dolinskim dnom. Ob vasi teče potok Hruševka. Najbližje večje naselje je Šmartno v Tuhinju. Pomembni dejavnosti sta živinoreja in gozdarstvo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1404, ko je v neki listini za Hruševko rečeno, da leži v tuhinjski fari. Po urbarju gornjegrajskega samostana iz leta 1426 je imel samostan v tem kraju štiri kmetije.[3]

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime je izpeljano iz hruša, hruška, kakor je npr. iz jablan(a) izpeljano krajevno ime Jablanica. Imena iz slovanske osnove xrűša v pomenu hruška so znana tudi pri drugih Slovanih, npr. na nekdanjem kajkavskem ozemlju Hruševec in na Slovenskem Hruševec in Hrušica.[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11265". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
  4. Snoj, Marko. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan, Ljubljana 2009