Češnjice v Tuhinju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Češnjice v Tuhinju
Cesnjice v Tuhinju Slovenia 1.jpg
Češnjice v Tuhinju is located in Slovenija
Češnjice v Tuhinju
Češnjice v Tuhinju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E / 46.2250583; 14.8147556Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E / 46.2250583; 14.8147556
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Kamnik
Površina
 • Skupno 6,5 km2
Nadmorska višina 673,6 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 96
 • Gostota 15 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1219 Laze v Tuhinju
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Češnjice v Tuhinju - Vas
LegaObčina Kamnik
RKD št.15276 (opis enote)[2]

Češnjice v Tuhinju so naselje v Občini Kamnik.

Češnjice v Tuhinju so vas s 117 prebivalci na nadmorski višini 673,6 m. Vas leži v pod Menino planino. Prebivalstvo se v službo vozi v Kamnik, Ljubljano, Domžale... nekateri pa imajo lastna podjetja. Tu je med drugo svetovno vojno deloval zdravnik Peter Držaj, kateremu je posvečen tudi spomenik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Češnjice se kot nemški "Kersteten" (od nem. Kirsche v pomenu češnja) v starih listinah prvič omenjajo skupaj z Belo leta 1229 kot kraj, kjer je šla mimo meja posesti hospitala na Kozjem hrbtu. Leta 1329 je kralj Henrik Češki vojvoda Koroški podaril oddaljenemu samostanu v Kostanjevici poleg štirih kmetij v Cirkušah še šest kmetij Češnjicah.[3] V preteklosti je skozi vas Češnjice v Tuhinju peljala pomembna trgovska pot. V svojih časih pa se je tu skozi peljala in se tu tudi ustavila Avstro-Ogrska monarhinja Marija Terezija.

Med bolj pomembnimi najdbami na tem področju je vsekakor vrč, ki se je skrival ob eni izmed starejših hiš v vasi. Odkril ga je domačin France Drolc, ko je pomagal ob kopanju jame za svinjak. V vrču se je nahajalo okoli 1200 srebrnikov in več kot 400 zlatnikov. Najstarejši med njimi so stari najmanj 450 let, kar priča tudi o starosti same stavbe. Zlatnike so zatem odpeljali v medobčinski muzej Kamnik v gradu Zaprice, Kamnik.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15276". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.

Ostale povezave[uredi | uredi kodo]

Tuhinjska dolina

Glej tudi[uredi | uredi kodo]