Češnjice v Tuhinju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Češnjice v Tuhinju
Češnjice v Tuhinju is located in Slovenija
Češnjice v Tuhinju
Češnjice v Tuhinju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E / 46.2250583; 14.8147556Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E / 46.2250583; 14.8147556
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Kamnik
Površina
 • Skupno 6,5 km2
Nadmorska višina 673,6 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 105
 • Gostota 16 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1219 Laze v Tuhinju
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Češnjice v Tuhinju - Vas
Lokacija Občina Kamnik
RKD št. 15276 (opis enote)[2]

Češnjice v Tuhinju so naselje v Občini Kamnik.

Češnjice v Tuhinju so vas s 117 prebivalci na nadmorski višini 673,6 m. Vas leži v pod Menino planino. Prebivalstvo se v službo vozi v Kamnik, Ljubljano, Domžale... nekateri pa imajo lastna podjetja. Tu je med drugo svetovno vojno deloval zdravnik Peter Držaj, kateremu je posvečen tudi spomenik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Češnjice se kot nemški "Kersteten" (od nem. Kirsche v pomenu češnja) v starih listinah prvič omenjajo skupaj z Belo leta 1229 kot kraj, kjer je šla mimo meja posesti hospitala na Kozjem hrbtu. Leta 1329 je kralj Henrik Češki vojvoda Koroški podaril oddaljenemu samostanu v Kostanjevici poleg štirih kmetij v Cirkušah še šest kmetij Češnjicah.[3] V preteklosti je skozi vas Češnjice v Tuhinju peljala pomembna trgovska pot. V svojih časih pa se je tu skozi peljala in se tu tudi ustavila Avstro-Ogrska monarhinja Marija Terezija.

Med bolj pomembnimi najdbami na tem področju je vsekakor vrč, ki se je skrival ob eni izmed starejših hiš v vasi. Odkril ga je domačin France Drolc, ko je pomagal ob kopanju jame za svinjak. V vrču se je nahajalo okoli 1200 srebrnikov in več kot 400 zlatnikov. Najstarejši med njimi so stari najmanj 450 let, kar priča tudi o starosti same stavbe. Zlatnike so zatem odpeljali v medobčinski muzej Kamnik v gradu Zaprice, Kamnik.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15276". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.

Ostale povezave[uredi | uredi kodo]

Tuhinjska dolina

Glej tudi[uredi | uredi kodo]