Češnjice v Tuhinju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Češnjice v Tuhinju
Cesnjice v Tuhinju Slovenia 1.jpg
Češnjice v Tuhinju se nahaja v Slovenija
Češnjice v Tuhinju
Češnjice v Tuhinju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E / 46.2250583; 14.8147556Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E / 46.2250583; 14.8147556
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKamnik
Površina
 • Skupno6,5 km2
Nadm. višina
673,6 m
Prebivalstvo
 (1. januar 2020)[1]
 • Skupno97
 • Gostota15 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Češnjice v Tuhinju - Vas
LegaObčina Kamnik
RKD št.15276 (opis enote)[2]

Češnjice v Tuhinju so naselje v Občini Kamnik.

Češnjice v Tuhinju so vas s 117 prebivalci na nadmorski višini 673,6 m. Vas leži v pod Menino planino. Prebivalstvo se v službo vozi v Kamnik, Ljubljano, Domžale... nekateri pa imajo lastna podjetja. Tu je med drugo svetovno vojno deloval zdravnik Peter Držaj, kateremu je posvečen tudi spomenik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Češnjice se kot nemški "Kersteten" (od nem. Kirsche v pomenu češnja) v starih listinah prvič omenjajo skupaj z Belo 1229 kot kraj, kjer je šla mimo meja posesti hospitala na Kozjem hrbtu. Leta 1329 je kralj Henrik Češki vojvoda Koroški podaril oddaljenemu samostanu v Kostanjevici poleg štirih kmetij v Cirkušah še šest kmetij Češnjicah.[3] V preteklosti je skozi vas Češnjice v Tuhinju peljala pomembna trgovska pot. V svojih časih pa se je tu skozi peljala in se tu tudi ustavila Avstro-Ogrska monarhinja Marija Terezija.

Med bolj pomembnimi najdbami na tem področju je vsekakor vrč, ki se je skrival ob eni izmed starejših hiš v vasi. Odkril ga je domačin France Drolc, ko je pomagal ob kopanju jame za svinjak. V vrču se je nahajalo okoli 1200 srebrnikov in več kot 400 zlatnikov. Najstarejši med njimi so stari najmanj 450 let, kar priča tudi o starosti same stavbe. Zlatnike so zatem odpeljali v medobčinski muzej Kamnik v gradu Zaprice, Kamnik.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 28. april 2021.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15276". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.

Ostale povezave[uredi | uredi kodo]

Tuhinjska dolina Arhivirano 2008-09-14 na Wayback Machine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]