Poreber
Poreber | |
|---|---|
  Poreber Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°14′6.91″N 14°39′59.48″E / 46.2352528°N 14.6665222°EKoordinati: 46°14′6.91″N 14°39′59.48″E / 46.2352528°N 14.6665222°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kamnik |
| Površina | |
| • Skupno | 0,85 km2 |
| Nadm. višina | 436,6 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 195 |
| • Gostota | 230 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1241 Kamnik |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Poreber je naselje v Občini Kamnik.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Poreber je eno starih naselji, prvič omenjeno leta 1209, ko je istrski mejni gorof Henrik IV. Andeški z listino, izdano v Kamniku v navzočnosti številnih svojih ministerialov, podelil za svoj dušni blagor gornjegrajskemu samostanu dve kmetiji v Porebru, po njegovi smrti pa naj bi samostanu pripadale še štiri druge v tem kraju. Poreber je tako kmalu postala sedež posebnega gornjegrajskega zemljiškegan urada, ki je obsegal smostansko posest v Tuhinjski dolini, bil pa je tudi sedež župana. [2]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
