Pojdi na vsebino

Osrednjeslovenska statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Osrednjeslovenska)
Osrednjeslovenska statistična regija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide. Vir: SURS
Prebivalstvena piramida, osrednjeslovenska, 2024

Osrednjeslovenska statistična regija je s površino 2334 km2 druga največja. Sestavlja jo 25 občin. Spada v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.

Po svoji legi je to središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev pa naša največja statistična regija.

Osrednjeslovenska statistična regija v besedi

[uredi | uredi kodo]

Obsega 11,5 % površine Slovenije

Osrednjeslovenska statistična regija je druga največja za jugovzhodno Slovenijo. Leta 2024 je tukaj živela več kot četrtina vseh prebivalcev države (26,7 %). Z 242 prebivalcev na km2 je bila najgosteje poseljena regija v državi.

Prebivalstvo

Povprečna starost tukajšnjih prebivalcev je bila z 42,7 leta sredi leta 2024 najnižja med vsemi regijami, starostna sestava prebivalstva pa prav tako ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil v primerjavi z drugimi regijami najmanjši (19,8 %), delež prebivalcev, starih 0–14 let, pa – skupaj z gorenjsko – drugi največji (15,3 %).

Imela je najugodnejši naravni prirast (–0,2 na 1.000 prebivalcev), čeprav je bil tudi tukaj negativen. Na 1.000 prebivalcev je umrlo najmanj prebivalcev (približno 8), prav tako se jih je okoli 8 rodilo. Najvišji med regijami je bil tukaj tudi skupni prirast (7,2 na 1.000 prebivalcev); ta je bil v polovici regij negativen. Osrednjeslovenska regija je imela tudi najvišji indeks feminitete (102,1), kar pomeni, da sta v regiji na 100 moških prebivali 102 ženski oz. da je bilo žensk 2 % več.

Ob rojstvu vseh otrok so bile matere povprečno najstarejše pri 31,7 leta, prav tako so bile tu in v obalno-kraški najstarejše ob rojstvu prvega otroka (30,5 leta). Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je znašal 49,4 %, manjši je bil le v obalno-kraški regiji. Dečki, rojeni leta 2024 v tej regiji, lahko pričakujejo, da bo njihovo življenje trajalo povprečno 80,6 leta, deklice pa 85,1 leta, kar je pomenilo najvišjo starost med regijami pri deklicah in drugo najvišjo pri dečkih.

Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi največji; z 11,3 % se je uvrstila za obalno-kraško, kjer je delež znašal 15,7 %.

Med regijami je bil tukaj v vrtce vključen tretji največji delež otrok, starih 1–5 let (86,7 %). Izstopala je po izobrazbeni sestavi, saj je imelo 42,2 % prebivalcev (25–64 let) višje- ali visokošolsko izobrazbo, kar je bilo največ v primerjavi s preostalimi regijami in za 8,4 odstotne točke nad povprečjem. Poleg tega je imela najmanjši delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo (9,7 %). Ta je bil za 5,6 odstotne točke manjši kot v pomurski regiji, kjer je bil delež največji. Nekaj manj kot polovica (48,1 %) preostalih prebivalcev je imela srednješolsko izobrazbo, kar je bil prav tako najmanjši delež med regijami. V osrednjeslovenski in goriški je bilo na 1.000 prebivalcev 36 študentov, največ med regijami.

Razmere na trgu dela

Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih osmih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Leta 2024 je ta presežek znašal 32,5 %, kar pomeni, da je bilo v omenjeni regiji za približno 82.400 delovnih mest več, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej regiji. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. V njej je prebivalo okoli 253.400 delovno aktivnih, skoraj 226.900 oz. 90 % pa jih je v njej tudi delalo. Vsak dan oz. redno je v to regijo na delo prihajalo okoli 109.000 dnevnih migrantov, največ iz gorenjske (okoli 23.500) in savinjske (okoli 14.500) regije ter jugovzhodne Slovenije (okoli 14.000). Stopnja delovne aktivnosti je znašala 70,8 % (podobno slovenskemu povprečju: 70,0 %), stopnja brezposelnosti pa 3,8 % (Slovenija: 3,7 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila na ravni regij najvišja; znašala je 1.655 EUR in je bila za 8 % oz. 129 EUR višja od letnega povprečja neto mesečnih plač v celotni Sloveniji.

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil največji med regijami in je le v tej presegal povprečje na ravni države; obsegal je 447.483 EUR in je bil za 50 % nad tem povprečjem. Regija je ustvarila 39,9 % slovenske bruto dodane vrednosti. V storitvenih dejavnostih je prispevala največji delež (46,7 %). Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v tej regiji največji in je znašal 17.696 EUR. Od povprečja na ravni države (17.066 EUR) je bil večji za okoli 4 %.

V osrednjeslovenski je delovalo tudi največ podjetij, okoli 80.300 oz. nekaj več kot tretjina vseh v Sloveniji. Skupno so zaposlovala nekaj manj kot 400.000 ljudi oz. posamezno povprečno 5 oseb, kar je bilo prav tako najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije v povprečju ocenili z najvišjo povprečno vrednostjo med vsemi, s 7,8 (na lestvici od 0 do 10). Enako zadovoljni so bili še v zasavski in gorenjski regiji.

Osrednjeslovenska je imela najnižjo stopnjo tveganja revščine (8,8 %) in stopnjo tveganja socialne izključenosti (9,7 %). V obeh primerih je delež znašal polovico tistega v obalno-kraški, kjer je bil največji. Delež gospodinjstev, v katerih so si vsi njegovi člani lahko privoščili enotedenske letne počitnice zunaj doma, je bil v opazovani regiji največji, znašal je 89 %. Po drugi strani pa je bila stopnja prenaseljenosti stanovanja nad povprečjem. 11,3 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob, upoštevajoč število članov gospodinjstva.

Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo drugo najmanjše (560), njihova povprečna starost pa je bila najnižja med regijami (10,5 leta).

Okolje

Tukaj je nastala največja količina komunalnih odpadkov, znašala je 591 kilogramov na prebivalca (65 kilogramov več od povprečja v Sloveniji). Od teh je bilo ločeno zbranih 78 %, kar je pomenilo največji delež med regijami. Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 34 m3 vode na prebivalca. Regija je imela drugi najmanjši delež odpadne vode, prečiščene pred izpustom iz javne kanalizacije (57 %).

Sestavlja jo 25 občin

V osrednjeslovenski je na sredini leta 2024 živelo več kot pol milijona prebivalcev Slovenije (566.811). V občini Ljubljana jih je bilo 298.227, kar je več kot polovica (53 %) prebivalcev te regije. Druga največja po številu prebivalcev je bila občina Domžale s 37.995 prebivalci. Šest občin v regiji je imelo manj kot 5.000 prebivalcev, najmanj Horjul s 3.065 občani. Občina Ljubljana je z 275 km2 vodilna v regiji tudi po površini, na ravni države pa po gostoti poseljenosti. S 1.082 prebivalci na km2 je bila na začetku 2024 najgosteje poseljena občina v Sloveniji; sledil je Maribor s 771 prebivalci na km2.[1]

Prikazan je odstotni delež bruto dodane vrednosti po regijah glede na celotno bruto dodano vrednost. Vir: SURS
Regionalna bruto dodana vrednost - delež po regijah, statistične regije, 2024 – STAGE

Osrednjeslovenska statistična regija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatkiStatistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2024
2.334
Gostota naseljenosti , 1. 1. 2024
242,2
Število prebivalcev, 1. 7. 2024
566.811
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024
42,7
Naravni prirast, 2024
–91
Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024
15,3
Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025
54.927
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024
19,8
Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025
22.298
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024
–0,2
Število študentov (po prebivališču), 2024/2025
20.673
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024
7,4
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024
260.854
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024
7,2
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024
309.467
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024
9,7
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024
29.299
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024
42,2
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024
2.625,64
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024
70,8
Število podjetij, 2024
80.299
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024
1,4
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024
26.921
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024
47.483
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
57.397
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024
1,8
Število prihodov turistov, 2024
1.413.474
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024
560
Število prenočitev turistov, 2024
2.874.330
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024
396
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2]Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 10. marca 2026.
  2. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osrednjeslovenska_statistična_regija&oldid=6648879«