Maks Koželj

Maks Koželj
Maks Koželj
Rojstvo	30. marec 1883; Kamnik
Smrt	1. avgust 1956 (73 let); Kamnik
Državljanstvo	Avstro-Ogrska
Poklic	slikar, gornik

Maks (Maksimilijan) Koželj, slovenski slikar, * 30. marec 1883, Kamnik, † 1. avgust 1956, Kamnik.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Maks Koželj, drugi sin slikarja Matije Koželja in Marije Hudobilnik, se je že kot otrok v očetovi delavnici navdušil za slikarstvo. V Kamniku je dokončal ljudsko šolo ter 1896 vstopil kot hospitant v umetno-obrtno šolo v Ljubljani. Pod vodstvom profesorja F. Vesela se je pripravljal za vstop na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je 1900 napravil sprejemni izpit in vstopil v šolo prof. Chr. Griepenkerla in Deluga. Študij na dunajski akademiji je moral v 5. semestru zaradi bolezni prekiniti. Vrnil se je v Kamnik in pomagal je očetu pri izvrševanju cerkvenih naročil in se naučil slikati al fresco. Leta 1905 je odšel na izpopolnjevanje v Prago in München. Po končanem izpopolnjevanju se je stalno naselil v Kamniku.

Delo[uredi | uredi kodo]

Koželj se je kot slikar posvetil predvsem krajinarstvu, zlasti motivom iz Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp. V zadnjih letih slikarskega delovanja je dognal novo tehniko akvarelnega slikarstva, to je slikanje z gumijasto lopatico.

Leta 1909 je razstavljalv v Jakopičevem paviljonu, kasneje pa še na lovskih razstavah v Zagrebu in v Ljubljani (v letih: 1921, 1922, 1924 in 1926). Njegova dela, večinoma panorame iz Kamniških planin, so bile v lasti tudi kralja Aleksandra Karađorđevića, ter v zasebni lasti v Kamniku, Moravčah, Ljubljani, na Vrhniki, v Mariboru, Celju, Žalni, Zagrebu, Gradcu in Budějovicah.^[1]

Druge dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Koželj je bil dolgoletni organizator kamniškega planinskega društva in gorske reševalne službe. Trasiral je pešpot iz Stahovice do doma v Kamniški Bistrici.