Maks Koželj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Maks Koželj
Portret
Rojstvo30. marec 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Kamnik
Smrt1. avgust 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (73 let)
Kamnik
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicslikar, alpinist

Maks Koželj, slovenski slikar, * 30. marec 1883, Kamnik, † 1. avgust 1956, Kamnik.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Maks Koželj, drugi sin slikarja Matije Koželja, se je že kot otrok v očetovi delavnici navdušil za slikarstvo. V Kamniku je dokončal ljudsko šolo ter 1896 vstopil kot hospitant v umetno-obrtno šolo v Ljubljani. Pod vodstvom profesorja F. Vesela se je pripravljal za vstop na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je 1900 napravil sprejemni izpit in vstopil v šolo prof. Chr. Griepenkerla in Deluga. Študij na dunajski akademiji je moral v 5. semestru zaradi bolezni prekiniti. Vrnil se je v Kamnik in pomagal je očetu pri izvrševanju cerkvenih naročil in se naučil slikati al fresco. Leta 1905 je odšel na izpopolnjevanje v Prago in München. Po končanem izpopolnjevanju se je stalno naselil v Kamniku.

Delo[uredi | uredi kodo]

Koželj se je kot slikar posvetil predvsem krajinarstvu, zlasti motivom iz Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp. V zadnjih letih slikarskega delovanja je dognal novo tehniko akvarelnega slikarstva, to je slikanje z gumijasto lopatico.

Leta 1909 je razstavljalv v Jakopičevem paviljonu, kasneje pa še na lovskih razstavah v Zagrebu in v Ljubljani (v letih: 1921, 1922, 1924 in 1926). Njegova dela, večinoma panorame iz Kamniških planin, so bile v lasti tudi kralja Aleksandra Karađorđevića, ter v zasebni lasti v Kamniku, Moravčah, Ljubljani, na Vrhniki, v Mariboru, Celju, Žalni, Zagrebu, Gradcu in Budějovicah.[1]

Druge dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Koželj je bil dolgoletni organizator kamniškega planinskega društva in gorske reševalne službe. Trasiral je pešpot iz Stahovice do doma v Kamniški Bistrici.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Planinska zveza Slovenije ga je odlikovala s srebrno značko. Enako priznanje je dobil tudi od Turističnega društva Slovenije.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]