Plavček (žaba)
| Plavček | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Amphibia (dvoživke) |
| Red: | Anura (brezrepe dvoživke) |
| Družina: | Ranidae (prave žabe) |
| Rod: | Rana (prava žaba) |
| Vrsta: | R. arvalis |
| Dvočlensko ime | |
| Rana arvalis Nilsson, 1842 | |
 | |
Plavček ali barjanska žaba (znanstveno ime Rana arvalis) je vitka, rdečkasto-rjava, polvodna dvoživka, ki je domorodna v Evropi in Aziji. Plavčki so znani po svoji sposobnosti, da popolnoma zamrznejo in preživijo odmrzitev. Samci plavčka so znani po tem, da med vrhuncem paritvene sezone začasno pomodrijo.
Opis
[uredi | uredi kodo]Običajno v svoji rasti ne doseže večje dolžine od 6 cm. Ima priostren gobec in mlečno bel ali rumenkast trebuh, če ji zadnjo nogo potisnemo ob trupu naprej, doseže peta ravno konec gobca. Samci imajo ob drstitvi svetlo modro kožo, zato jih barjanci tudi imenujejo plavčki.
Razširjenost in habitat
[uredi | uredi kodo]Plavček naseljuje večino osrednjega dela celinske Evrazije. Njegovo območje razširjenosti se v smeri od zahoda proti vzhodu se razteza od severovzhodne Francije in severne Belgije vse do reke Lene v Sibiriji, v mestu Novosibirsk in njegovi okolici. V smeri od severa proti jugu pa vrsta poseljuje območja od 69. vzporednika na Finskem do Panonske nižine in notranjost Balkana v Srednji Evropi.
Plavčka je mogoče najti na različnih nadmorskih višinah; v zahodnih, bolj evropskih delih njegovega območja razširjenosti, živi do 900 metrov nadmorske višine. Bolj vzhodno, na primer v Altajskem gorovju, pa plavček doseže višino do 2 km oziroma okoli 2000 m nad morjem.[2] V višje ležečih območjih se vrsta pogosto zadržuje v bližini stoječih (ali zelo počasi tekočih) voda, ki jih obdaja ustrezna obrežna ali litoralna vegetacija. Ti vodni viri so pogosto bogati z razpadajočim organskim materialom, kar povzroči precej kisel pH, pogosto okoli stopnje 6 ali manj.[2][3] Raznolikost habitatov te žabe dokazuje fenotipsko plastičnost vrste.[2]
Plavčki lahko živijo v okoljih, podobnih tundri, v tajgi, iglastih gozdovih, gozdnih stepah, suhih stepah, odprtih gozdovih, jasah, sušnih območjih, podobnih čaparalu, v močvirjih, na travnikih, poljih, v grmičevju ter na kmetijah ali vodnih vrtovih (čeprav se raje zadržujejo stran od ljudi in plenilcev). Kljub temu so prilagodljivi in jih pogosto opazimo na urbanih območjih, kot so travniki v bližini mest, barja, pašniki ali javni parki.[1]
Razširjenost v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]Plavček je nižinska vrsta, ki jo v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji najdemo do nadmorske višine 260 m.[4]
Življenjski cikel žab
[uredi | uredi kodo]
Žabe rastejo zelo počasi. Nekatere se oplodijo šele v drugem ali tretjem ter celo četrtem letu. Žive razmeroma dolgo, od 10 do 15 let, in v vsem tem obdobju rastejo. Večina žab ne dočaka te starosti, ker imajo mnogo plenilcev, kot so ptiči, manjše zveri, kače, ribe, veliko pa pogine že paglavcev, največkrat zaradi prezgodnje izsušitve močvar in mlak. Veliko škodo jim povzroča tudi človek z brezobzirnimi posegi v naravni habitat in hidrološki sistem mokrišč. Posebno občutljive so žabe na kemično onesnaženje okolja, katerega povzročamo ljudje z modernim kmetovanjem in raznimi zaščitnimi sredstvi - pesticidi. Danes je mnogo preveč posegov v svet mokrišč, od orjaških gradenj do lokacije smetišč, zato žabe izumirajo.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Bevk S. (1944). Po živalskem svetu (iz življenja živali)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Kuzmin, S.; Tarkhnishvili, D.; Ishchenko, V.; Tuniyev, B.; Beebee, T.; Anthony, B.P.; Schmidt, B.; Ogrodowczyk, A.; Ogielska, M.; Babik, W.; Vogrin, M.; Loman, J.; Cogalniceanu, D.; Kovács, T.; Kiss, I. (2016) [errata version of 2009 assessment]. »Rana arvalis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2009 e.T58548A86232114. doi:10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T58548A11800564.en. Pridobljeno 21. maja 2023.
- 1 2 3 Roček, Zbyněk; Šandera, Martin (avgust 2008). »Distribution of Rana arvalis in Europe: a historical perspective« (PDF). Zeitschrift für Feldherpetologie: 135–150.
- ↑ Mergeay, Joachim; Neyrinck, Sabrina; Cox, Karen (2020). »Conservation Genetic status of Moor Frog in France« (PDF). Research Institute for Nature and Forest.
- ↑ »PLAVČEK Rana arvalis Nilsson, 1842«. Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije / CKFF. Pridobljeno 3. februarja 2026.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Plavček (žaba) v Wikimedijini zbirki
.png){kind=small}