Fala, Ruše
Fala | |
|---|---|
 | |
  Fala Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°32′58.38″N 15°27′8.13″E / 46.5495500°N 15.4522583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Ruše |
| Površina | |
| • Skupno | 1,04 km2 |
| Nadm. višina | 305,8 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 60 |
| • Gostota | 58 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2343 Fala |
| Zemljevidi | |
Fala je razloženo naselje ob reki Dravi v občini Ruše.Ustanovljeno je bilo leta 1994 iz dela ozemlja naselja Fala, Selnica ob Dravi kot Fala Grad. Leta 1999 je dobilo sedanje ime.[2] Fala leži na obeh bregovih Drave ob prehodu Brezniške soteske v Selniško polje, na približno na 290–300 m nadmorske višine. Večji in bolj naseljeni del leži na levem bregu reke, do ceste Maribor–Dravograd, manjši del pa na desnem bregu, ob železniški progi proti Dravogradu. Kraj se nahaja približno 4 km od Selnice ob Dravi, 7 km od Ruš in 24 km od Maribora.
Naselje se razteza ob koncu velikega dravskega ovinka, kjer se reka ponovno usmeri proti vzhodu. Po levem bregu vodi cesta iz Ruš, ki poteka ob strmih konglomeratnih stenah t. i. Falske peči, medtem ko desni breg spremlja železniška proga z značilnim predorom in ostanki bunkerja iz časa nemške okupacije.
Fala je danes pretežno stanovanjsko naselje, le z nekaj večjimi kmetijami. Večji del kmetijskih zemljišč je bil po drugi svetovni vojni vključ en v družbeno posestvo, ki je obsegalo tudi bivšo posest falske graščine. V kraju stoji kužna spominska kapelica na t. i. Gomili, ob cesti proti Puščavi pa je več slopastih znamenj iz 17. stoletja.
Zgodovina Fale
[uredi | uredi kodo]Falski grad
[uredi | uredi kodo]Prvi zapisi o Fali segajo v 13. stoletje, ko je na območju današnje vasi stal stari grad, ki so ga imeli v posesti falski gospodje (prvič omenjeni leta 1299). Grad, ki je bil pomembna utrdba nad Dravo, so leta 1259 porušili Madžari, v bližini njegovih razvalin pa je leta 1290 že stalo novo upravno poslopje.
V začetku 15. stoletja, natančneje leta 1407, je grad osvojil in razdejal Oton Pergauer, ki je prevzel nadzor tudi nad brodom in zaporo na Fali. V času turških vpadov v 16. stoletju je šentpavelski samostan na Koroškem, lastnik falske posesti, grad močno utrdil in ga preuredil v samostansko središče. Redovniki so od tod upravljali svoje posesti iz Lovrenca na Pohorju, v graščini pa so ustanovili celo šolo za klerike.
V 17. stoletju je bila graščina baročno prezidana, kar ji je dalo današnjo prostorsko podobo. V njej je bila kapela sv. Miklavža, ki je verjetno obstajala že v starem gradu in je bila v novem ponovno zgrajena. Posvetitev sv. Miklavžu – zaščitniku brodarjev – spominja na bogato tradicijo dravskega splavarstva, ki je imelo tu pomembno oporišče.
Po razpustitvi šentpavelskega samostana leta 1782 je graščina prešla v državno last, dokler je leta 1820 (po nekaterih virih 1822) ni kupila rodbina Liebmann von Rast. Ta je leta 1830 zgradila zidan most čez Dravo, ki pa ga je že leta 1836 odnesla narasla reka. Od mostu je še danes ohranjen opornik na desnem bregu.
V začetku 20. stoletja je graščinska posest obsegala kar 3.400 hektarjev zemljišč, od tega 95 % gozdov. Zadnja lastnika sta bila A. Zabec in P. Glančnik. Po drugi svetovni vojni je bila posest nacionalizirana, v graščini pa so uredili stanovanja za delavce družbenega posestva.
Sodobna zgodovina
[uredi | uredi kodo]Falska elektrarna
[uredi | uredi kodo]Na Fali so v letih 1913 do 1918 zgradili prvo od Dravskih elektrarn v Slovenij, zgrajena je bila z namenom oskrbovanja štajerske industrije in Dunaja z električno energijo. Od izgradnje elektrarne se je Fala bolj razvijala na levem bregu Drave.
Podjetje je sprva delovalo pod imenom Elektrarna Fala d. d., s sedežem v Beogradu, obratom v Fali in direkcijo v Mariboru . V delniški družbi je poleg švicarskega kapitala sodeloval tudi jugoslovanski kapital, približno v polovičnem deležu (50 %). Falska elektrarna je bila skupaj z Gubavico na Cetini dolgo časa največja elektrarna v Jugoslaviji in največja v Dravski banovini. Elektrarna je izjemen tehnični dosežek svojega časa – njeni temelji so 28 metrov globoko zasidrani v dravsko strugo, zato je bil med gradnjo poplavljen del nekdanje rimske ceste. Z padom 14,6 metra in 28 agregati proizvede približno 250 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. Falska elektrarna je proizvajala več kot polovico vse električne energije Dravske banovine. Leta 1927 je oddala okoli 180 milijonov kWh, leta 1931 je proizvodnja zaradi zmanjšanega delovanja tovarne v Rušah padla na 93 milijonov kWh, leta 1932 pa se je ponovno dvignila na 122 milijonov kWh, do 1935 pa na 140 milijonov kWh. Največ električne energije so porabljali ruški industrijski obrati in Trboveljska premogokopna družba. Elektrarna je zaposlovala približno 20 uradnikov in 70 delavcev ter imela za gospodarski razvoj Dravske banovine izjemen pomen – njen sistem daljnovodov je omogočil razmah številnih industrij in obrti ter prinesel električno razsvetljavo tudi v agrarne predele vzhodne Slovenije.
Danes elektrarna še vedno obratuje in je skupaj s tehniškim muzejem Fala pomemben spomenik slovenske tehniške in energetske dediščine. Za jezom hidrocentrale je nastalo 8,5 kilometra dolgo akumulacijsko jezero, po pregradi pa poteka krajevna cesta s prehodom čez Dravo.
Obdobje po drugi svetovni vojni
[uredi | uredi kodo]Med narodnoosvobodilnim bojem so pohorski partizani pogosto minirali železniško progo proti Rušam. V noči na 29. september 1944 je 1. bataljon Lackovega odreda napadel nemško postojanko pri elektrarni, poškodoval generatorje in povzročil izlitje velikih količin olja v Dravo. V boju je padlo devet nemških vojakov.
Z Falo sta povezana tudi Miloš Štibler (1882–1969), zadružni delavec, publicist in borec za gospodarsko enakopravnost Slovencev na Štajerskem, ter slikar Alojz Šušmelj, ki je v kraju živel med letoma 1913 in 1942.
Prebivalstvo 1869–2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1980 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 75 | 79 | 84 | 63 | 79 | 235 | 428 | 581 | 605 | 553 | 462 | 465 | 469 | 400 | 400 | 388 | 368 |
Pri številu prebivalcev sta upoštevani naselji Fala in Fala Grad
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Fala«. Stat.si: krajevna imena. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2016. Pridobljeno 16. marca 2016.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ·Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Vol. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Vol. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Vol. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Vol. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Fala, Ruše v Wikimedijini zbirki
