Lobnica, Ruše

Za druge pomene glej Lobnica.

Lobnica, Ruše
Lobnica, Ruše Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°31′55.13″N 15°31′23.42″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Podravska
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Ruše
Površina
• Skupno	12,02 km2
Nadm. višina	481,6 m
Prebivalstvo  (2025)
• Skupno	144
• Gostota	12 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	2342 Ruše
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Lobnica je hribovsko naselje samotnih pohorskih kmetij, ki leži južno nad Rušami, na nadmorski višini med približno 350 in 1260 metri, spada pod občino Ruše. Razteza se med potokoma Lobničico na zahodu in Bistrico na vzhodu ter zajema območje od prvih pohorskih obronkov nad Rušami do grebena Ruškega Pohorja. Jedro vaškega ozemlja leži v povirju Lobničice in Bistrice na Strmcu.

Do posameznih domačij vodi večinoma ozka krajevna cesta iz Ruš ob Ruškem potoku ali po Jugovem jarku, v višjih legah pa so poti strme in deloma še neurejene. Kraj je pridobil dostopnost z izgradnjo avtomobilske ceste od Ruš proti Ruški koči. V naselju je bilo več počitniških hišic, k Lobnici pa spadata tudi planinska domova na Glažuti (1022 m) in Arehu (1247 m), kjer stoji cerkvica sv. Areha v znanem smučarskem središču.

Zaradi višinske lege so kmetijski pogoji skromni – pridelava ne pokriva domačih potreb. Okoliški iglasti gozdovi so obsežni in dajejo osnovo za razvito lesno in gozdarsko dejavnost. V preteklosti je precejšen zaslužek prinašala tudi prodaja gozdnih sadežev. Domačini so bili pogosto zaposleni v tovarnah v Rušah, delno pa so se ukvarjali tudi s spravilom lesa in turizmom.

Zgodovina

Lobnica se prvič posredno omenja že leta 1211 ob potoku Lobničici, po katerem je kraj tudi dobil ime. V preteklosti je imela pomembno vlogo pri gozdnem gospodarstvu in splavarstvu. Ob izlivu Lobnice v Dravo je bil do druge svetovne vojne večji splavarski pristan, kjer so zbirali in po reki pošiljali les iz pohorskih gozdov.

V 19. stoletju je pod cerkvijo sv. Areha delovala steklarna, kjer so do leta 1889 izdelovali votlo steklo. Na območju nekdanjega veleposestva Glažuta je bila do leta 1886 zasebna osnovna šola, ki jo je upravljala falska graščina. Kasneje so tam uredili okrevališče in gostišče, območje pa se je razvilo v pomembno izhodišče za planinske in smučarske poti.

Med narodnoosvobodilnim bojem (NOB) je bila Lobnica in njena okolica pomembno oporišče pohorskih partizanov. Nemške enote so območje večkrat napadle, požigale domačije in pobijale domačine. V vasi je delovala kurirska postaja št. 12 S. V prenovljeni Šarhovi domačiji stoji danes spominska plošča narodnemu heroju Alfonzu Šarhu, borcu I. pohorske in pozneje ruške čete, ki je skupaj s tremi sinovi padel 8. januarja 1943 v zadnjem boju pohorskega bataljona na Osankarici.

Naravne in kulturne znamenitosti

Iz Ruš vodi markirana planinska pot do Ruške koče pri cerkvi sv. Areha (1247 m), kjer stoji najstarejša planinska koča na Pohorju, zgrajena leta 1907. Poleg nje stojita še Čandrova koča in Planinka, znani po lepih smučarskih terenih in celoletni oskrbi. Nekaj minut nad kočo se dviga lesen razgledni stolp, v bližini »Planinke« izvira Romanov studenec, nekoliko nižje, pod cerkvico sv. Areha, pa Čudežni studenec, povezan z ljudskimi pripovedmi.

Od Ruške koče vodijo označene poti proti Mariborski koči, razglednemu stolpu na Ciglenicah, Sv. Bolfenku, Klopnemu vrhu, Sv. Trem kraljem in proti Šmartnemu na Pohorju.

Prebivalstvo 1869–2025

V popisih 1869–1910 se Lobnica pojavlja pod imenom Lobnitz. V popisu 1910 je Lobnica označena kot katastrska občina.

Prebivalstvo Lobnice 1869–2025

leto	1869	1880	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2002	2010	2015	2020	2025
Št. prebivalcev	416	445	376	337	306	328	279	262	268	231	226	232	182	161	153	143	144
Št. hiš	36	38	39	43	45	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A	N/A

Viri in literatura        

• Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.  
• Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.  
• Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
• Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
• Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.  

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji