Smolnik, Ruše
Smolnik | |
|---|---|
 | |
  Smolnik Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°32′1.82″N 15°29′15.78″E / 46.5338389°N 15.4877167°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Ruše |
| Površina | |
| • Skupno | 32,310 km2 |
| Nadm. višina | 274,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[2] | |
| • Skupno | 296 |
| • Gostota | 9,2 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2342 Ruše |
| Zemljevidi | |
Smolnik je razloženo gorsko naselje, ki leži na severnem pobočju Pohorja nad sotesko potoka Lobnice, približno 4 kilometre zahodno od Ruš in 15 kilometrov od Maribora, spada pod občino Ruše. Razteza se na nadmorski višini med približno 285 in 868 metri, z najvišjimi domačijami, ki segajo skoraj do glavnega pohorskega grebena. Naselje obsega številne samotne kmetije in zaselke, ki so raztreseni po gozdnatih pobočjih med Lamprehtovim potokom na zahodu in Lobnico na vzhodu.
V spodnjem delu, ob cesti Ruše–Fala in ob reki Dravi, je poselitev gostejša, višje proti Pohorju pa so domačije redkeje razporejene. Zaradi velike gozdnatosti – več kot 90% površine prekrivajo gozdovi – sodi Smolnik med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. Gozdove so po drugi svetovni vojni prevzela družbena podjetja; nekoč pa so bili v lasti falške graščine. Domačini so bili tradicionalno zaposleni v gozdarstvu, žagarstvu in lesni industriji, danes pa tudi v Rušah in Bistrici ob Dravi.
Kmetijstvo je zaradi razgibanega terena in skromnih talnih pogojev omejeno na travništvo in sadjarstvo, ki je bilo nekoč zelo razvito – letno so domačini prodali tudi do 3000 kilogramov jabolk. Na območju stoji tudi več znamenitih dreves, med njimi Cebejeva smreka s premerom 143 cm in mogočna lipa pri domačiji Švajger–Korman z obsegom debla kar 592 cm.
V kraju je bil sedež gozdnega obrata Ruše, kar potrjuje pomen gozdarstva v preteklosti.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Smolnik je že v 19. stoletju veljal za pomembno središče lesne in steklarske dejavnosti na Pohorju. V kraju sta delovali kar dve steklarni ali»glažuti«– zgornja, ki je stala na višini približno 1160 metrov, in spodnja, ki je obratovala vse do leta 1893. V njih so izdelovali kakovostno steklo, ki so ga izvažali celo v Indijo. Glavni vir zaslužka pa je bil les: ob potoku Lobnici je stalo več žag, po dolini pa se je vila kar 11 kilometrov dolga lesena drča, po kateri so spuščali hlode v dolino do žag in splavišč. Ob izlivu Lobnice v Dravo je bilo veliko pristanišče za splave.
Smolnik je imel že v 19. stoletju pomembne povezave s širšo okolico. Domačini so prodajali les in sadje, hkrati pa so se razvijale prve manjše obrtne dejavnosti. Leta 1859–1861 so domačini zgradili cerkev Marije Božje, ki še danes stoji visoko na Hlebovem pobočju in je obdana z majhnim pokopališčem. V njeni bližini je bil leta 1935 zgrajen pension Lobnica, sodobno opremljen penzion s 35 ležišči, priljubljen med planinci in turisti.
Smolnik je bil skozi 20. stoletje močno povezan z delovanjem industrije in odporniškega gibanja. V medvojnem obdobju je tu delovala tekstilna tovarna, kjer je leta 1936 izbruhnila stavka tekstilnih delavcev, v spomin na katero je bila pozneje nameščena spominska plošča na upravni stavbi podjetja.
Med drugo svetovno vojno je Smolnik postal eno ključnih oporišč odporniškega gibanja na Pohorju. Na Hlebovem domu je bila že poleti 1941 ustanovljena postojanka prve pohorske čete, pozneje pa tudi kurirska postaja. V okolici so potekale številne akcije ruške čete in Pohorskega bataljona. Leta 1944 je Šercerjeva brigada izvedla več odmevnih sabotaž – uničila je tekstilno tovarno in minirala železniško progo pri Rušah, kar je ohromilo nemški promet. V spomin na te dogodke so domačini po vojni postavili spominske plošče.
Po osvoboditvi leta 1945 se je Smolnik hitro razvil. Tekstilna tovarna je bila obnovljena in pozneje preoblikovana v podjetje Metalplast, ki je v povojnih desetletjih nudilo delo številnim domačinom, zlasti ženskam. Leta 1953 je bila ustanovljena osnovna šola Smolnik, pouk pa je potekal v stavbi, zgrajeni že leta 1770. Šola je delovala do leta 1976, ko je bila ukinjena in pripojena šoli v Rušah.
V Hlebovem domu, ki je pozneje postal počitek Lobnica, so se nadaljevale planinske in turistične dejavnosti, Smolnik pa je postal priljubljena izletniška točka zaradi naravne lepote Lobnice, slapov Šumika in mirnega pohorskega okolja.
Prebivalstvo Smolnika 1869-2025
[uredi | uredi kodo]V repetitorjih se Smolnik med leti 1869 in 1910 pojavlja z imenom Zmollnig. Leta 1900 je zabeležena cerkev, leta 1910 je zabeležena kot katastrska občina
| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 600 | 725 | 739 | 530 | 627 | 510 | 534 | 574 | 611 | 583 | 470 | 392 | 345 | 336 | 299 | 279 | 296 |
| št. hiš | 46 | 50 | 32 | 51 | 51 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
/- ni podatka
Naravne in kulturne znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Ob Lobnici sta znamenita slapova Veliki in Mali Šumik, med največjimi na Pohorju. Veliki Šumik s 36 metri velja za najvišji slap na nekarbonatnih kamninah v Sloveniji. Nad njima leži pragozd Šumik, ostanek prvotnih pohorskih gozdov, ki je bil pozneje zavarovan kot naravni spomenik. V njem rastejo orjaške smreke in tisovine, med njimi Globokarjeva smreka, ena največjih v državi, s premerom 141 cm.
Na poti med Lobnico in Falo so ohranjeni ostanki Turškega zidu, 5,6 metra visoke kamnite pregrade iz 16. stoletja, ki so jo zgradili benediktinci iz Šentpavla kot zaščito pred turškimi vpadi v Dravsko dolino.
Pomembne osebe iz Smolnika
[uredi | uredi kodo]- Marko Glaser (1806–1889) – duhovnik, nabožni pisatelj in prevajalec, znan po svojih verskih spisih.
- Davorin Grizold (1817–1871) – ljudski pesnik, narodnobuditeljski učitelj in kulturni delavec, eden ključnih pobudnikov prosvetnega dela v Rušah.
- Luka Hleb (1826–1874) – narodni buditelj in domačin s Smolnika, ki je s svojim delom prebujal narodno zavest med Pohorci.
- Franc Mlinarik (1887–1972) – farmacevt, zgodovinar in raziskovalec slovenskega lekarnarstva ter pohorskega steklarstva.
- Ivan Robnik (1877–1948) – ljudski vzgojitelj, narodnoobrambni delavec in eden pionirjev slovenskega planinstva na Kozjaku.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 25. oktobra 2025.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.