Pojdi na vsebino

Jakob Maksimilijan Stepišnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Jakob Stepišnik)
Jakob Maksimilijan Stepišnik
Lavantinski knezoškof
Izvoljen21. december 1862
Obdobje službovanja18. januar 1863 –
28. junij 1889
PredhodnikAnton Martin Slomšek
NaslednikMihael Napotnik
Redovi
Duhovniško posvečenje2. avgust 1838
Škofovsko posvečenje18. januar 1863
Osebni podatki
Rojstvo22. julij 1815({{padleft:1815|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2]
Celje
Smrt28. junij 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[2] (73 let)
Maribor
PokopanKapela Žalostne Matere Božje, Maribor (1889–1941),
Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor (1941–danes)
StaršiJurij Stepišnik,
Marija, rojena Plešnik
Insignije
Grb osebe Jakob Maksimilijan Stepišnik
Catholic-hierarchy.org

Jakob Maksimilijan Stepišnik (nemško Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg), slovenski škof, teolog in filozof, * 22. julij 1815, Celje, † 28. junij 1889, Maribor.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Oče mu je bil tesar Jurij po rodu iz Trnovelj pri Celju. Mati mu je bila Marija, rojena Plešnik, po rodu iz Letuša pri Braslovčah.

Teologijo je študiral v celovškem bogoslovju in v dunajskem Avguštineju. Duhovniško posvečenje je prejel 2. avgusta 1838. Med letoma 1839 in 1840 je bil kaplan v Novi Cerkvi, škofov tajnik v Šentandražu v Labotski dolini (1840–1847), konzistorialni svetnik in stolni kanonik v Šentandražu in po letu 1859 v Mariboru, profesor zgodovine cerkve in cerkvenega prava (1859–1862) na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru. Od leta 1862 je bil stolni dekan v Mariboru.[3]

Škofovska služba

[uredi | uredi kodo]

Po smrti škofa Antona Martina Slomška ga je salzburški nadškof Maximilian Joseph von Tarnóczy 21. decembra 1862 imenoval za škofa Lavantinske škofije. Škofovsko posvečenje je prejel 18. januarja 1863 v Salzburgu.[4]

V škofijo je poklical šolske sestre, usmiljenke, magdalenke, frančiškane in trapiste ter poskrbel za gradnjo dijaškega semenišča v Mariboru. Sodeloval je na prvem vatikanskem koncilu (1869–1870) in leta 1883 sklical škofijsko sinodo. Do narodnostnega vprašanja je bil nevtralen. Pisal je dela s področju cerkvene zgodovine in apologetike.[3] Umrl je leta 1889 v Mariboru.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Dr. Constant v. Wurzbach Stepischnegg, Jacob Maximilian // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 38. — S. 225.
  2. 1 2 Salzburgwiki
  3. 1 2 Petrič Franci, Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Slomšek in njegovi nasledniki v Mariboru, str. 9,10, Družina d.o.o., Ljubljana 2015.
  4. Petrič Franci, Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Slomšek in njegovi nasledniki v Mariboru, str. 10, Družina d.o.o., Ljubljana 2015
  • Petrič Franci: Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Družina d.o.o., Ljubljana 2015

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]