Jakob Maksimilijan Stepišnik
| Jakob Maksimilijan Stepišnik | |
|---|---|
| Lavantinski knezoškof | |
| Izvoljen | 21. december 1862 |
| Obdobje službovanja | 18. januar 1863 – 28. junij 1889 |
| Predhodnik | Anton Martin Slomšek |
| Naslednik | Mihael Napotnik |
| Redovi | |
| Duhovniško posvečenje | 2. avgust 1838 |
| Škofovsko posvečenje | 18. januar 1863 |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 22. julij 1815[1][2] Celje |
| Smrt | 28. junij 1889[2] (73 let) Maribor |
| Pokopan | Kapela Žalostne Matere Božje, Maribor (1889–1941), Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor (1941–danes) |
| Starši | Jurij Stepišnik, Marija, rojena Plešnik |
| Insignije | |
| Catholic-hierarchy.org | |
Jakob Maksimilijan Stepišnik (nemško Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg), slovenski škof, teolog in filozof, * 22. julij 1815, Celje, † 28. junij 1889, Maribor.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Oče mu je bil tesar Jurij po rodu iz Trnovelj pri Celju. Mati mu je bila Marija, rojena Plešnik, po rodu iz Letuša pri Braslovčah.
Teologijo je študiral v celovškem bogoslovju in v dunajskem Avguštineju. Duhovniško posvečenje je prejel 2. avgusta 1838. Med letoma 1839 in 1840 je bil kaplan v Novi Cerkvi, škofov tajnik v Šentandražu v Labotski dolini (1840–1847), konzistorialni svetnik in stolni kanonik v Šentandražu in po letu 1859 v Mariboru, profesor zgodovine cerkve in cerkvenega prava (1859–1862) na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru. Od leta 1862 je bil stolni dekan v Mariboru.[3]
Škofovska služba
[uredi | uredi kodo]Po smrti škofa Antona Martina Slomška ga je salzburški nadškof Maximilian Joseph von Tarnóczy 21. decembra 1862 imenoval za škofa Lavantinske škofije. Škofovsko posvečenje je prejel 18. januarja 1863 v Salzburgu.[4]
V škofijo je poklical šolske sestre, usmiljenke, magdalenke, frančiškane in trapiste ter poskrbel za gradnjo dijaškega semenišča v Mariboru. Sodeloval je na prvem vatikanskem koncilu (1869–1870) in leta 1883 sklical škofijsko sinodo. Do narodnostnega vprašanja je bil nevtralen. Pisal je dela s področju cerkvene zgodovine in apologetike.[3] Umrl je leta 1889 v Mariboru.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dr. Constant v. Wurzbach Stepischnegg, Jacob Maximilian // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 38. — S. 225.
- 1 2 Salzburgwiki
- 1 2 Petrič Franci, Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Slomšek in njegovi nasledniki v Mariboru, str. 9,10, Družina d.o.o., Ljubljana 2015.
- ↑ Petrič Franci, Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Slomšek in njegovi nasledniki v Mariboru, str. 10, Družina d.o.o., Ljubljana 2015
Viri
[uredi | uredi kodo]- Petrič Franci: Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Družina d.o.o., Ljubljana 2015
