Špital ob Dravi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°47′0″N 13°29′0″E / 46.78333°N 13.48333°E / 46.78333; 13.48333

Špital ob Dravi
Spittal an der Drau
Coat of arms of Spittal an der Drau
Špital ob Dravi is located in Avstrija
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Špital ob Dravi
Župan Gerhard P. Köfer (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 4.851 km²
Nadmorska višina 560 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 15.555 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 3 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9800, 9701, 9702
Območna številka 4762
Spletna stran www.spittal-drau.at

Špital ob Dravi (nemško: Spittal an der Drau) je administrativno mesto istoimenskega okraja in mestna občina v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške. Geografsko leži med območjem Lurnskega polja (nemško Lurnfeld) in spodnjo dolino reke Drave. Mesto sestavlja sedem katastrskih občin (Katastralgemeinden): Jamle (nemško Amlach), Edling, Großegg, Molec (nemško Molzbichl), Olšje (nemško Olsach), Špital(nemško Spittal) in St. Peter-Edling. Navkljub svojemu imenu je zgodovinsko jedro naselja nastalo na bregovih rečice Lieser, ki se v Dravo izliva južno od mesta. Zaradi uporavne delitve območja Großegg se Špital (Spittal) razteza do južne obale Milštatskega jezera.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša

Prvi dokument, ki omenja naselje, datira v leto 1191, ko sta ortenburška grofa Hermann I and Otto II postavila bolnišnico (Spittl) in cerkev. Skupaj s posesti Ortenburžanov je leta 1418 Špital podedoval grof Herman II. Celjski. Celjski grofje, ki so bili leta 1436 povzdignjeni v državne grofe in kneze (Reichsgrafen), so izumrli, ko je zadnjega iz rodu kneza Ulrika II. Celjskega leta 1456 v Beogradu ubil Ladislav Hunyadi. Posestva Celjskih je na podlagi dedne pogodbe pridobil cesar Friderik III. Habsburški.

Leta 1478 so mesto in okolico upostošili Turki in kmalu za tem ga je okupiral ogrski kralj Matija Korvin. Mesto je dvakrat opustošil požar oziroma požig od upornih kmetov leta 1522 in 1729. Leta 1524 je nadvojvoda Ferdinand I. mesto z okolico in celotno nekdanjo grofijo Ortenburg podelil svojemu zakladniku Gabrielu von Salamanca (1489–1539).

Po letu 1533 so grofje Salamanca-Ortenburg na glavnem trgu mesta zgradili Grad Porcia, kot svojo glavno rezidenco. Zgradbo v slogu italijanske palače prištevamo med najpomembnejše renesančne gradove v Avstriji. Ta grofovska družina je tudi prezidala Spittl bolnico ali špital na drugi strani reke Lieser in pozno gotsko katoliško farno cerkev Marijinega oznanenja na temeljih cerkve iz 13. stoletja. Leta 1662 je Špital ob Dravi prešel v posest goriških grofov Grofje Porcia, ki so grad Porcia imeli v lasti do leta 1918.

Prvi trg je bil zasnovan leta 1242, leta 1457 je cesar Friderik prebivalcem podelil pravico do svobodne izbire sodnika in trškega sveta. Špital je status mesta dobil pred več kot 750 leti.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Mestna občina zajema sedem katastrskih občin:

in zajema 27 naselij (v oklepaju nemško ime kraja in prebivalstvo na 1. januarja 2015[2]):

  • Dob (Aich) (61)
  • Aichforst (147)
  • Baldersdorf (99)
  • Brodbrenten (30)
  • Burgbichl (12)
  • Kazaze (Edling) (76)
  • Großegg (59)
  • Kleinegg (27)
  • Kleinsaß (12)
  • Krieselsdorf (36)
  • Molec (Molzbichl) (218)
  • Novo Olšje (Neuolsach) (175)
  • Nußdorf (56)
  • Zgornje Jamle (Oberamlach) (184)
  • Oberdorf (20)
  • Oberzmöln (4)
  • Olšje (Olsach) (205)
  • Rothenthurn (389)
  • Šentpeter (Sankt Peter) (186)
  • Sankt Sigmund (19)
  • Schwarzenbach (86)
  • Špital ob Dravi (Spittal an der Drau) (13.029)
  • Tangern (23)
  • Spodnje Jamle (Unteramlach) (263)
  • Unterzmöln (2)
  • Winkl (54)
  • Zgurn (83)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Grad Porcia
Molzbichl: oltar z nagrobnikom

V središču mesta je grad Porcia, ki je obravnavan kot eden najpomebnejših renesančnih gradov v Avstriji. Leta 1533 ga je v slogu italijanskega palazza zgradil Gabriel von Salamanca-Ortenburg (1489–1539), zakladnik svetorimskega cesarja. Med letoma 1662 in 1918 je bil rezidenca grofov iz italijanskega kraja Porcia. Danes gosti letne festivalske prireditve klasične gledališke komedije (Komödienspiele Porcia), v njem pa je tudi muzej lokalne zgodovine.

Nasproti gradu stoji mestna hiša, bivša renesančna palača plemiške rodbine Khevenhüller, zgrajena leta 1537.

Poznogotska katoliška župnijska cerkev Marijinega oznanjenja je bila zgrajena leta 1584 na temeljih iz 13. stoletja.

Spittl (bolnišnico), po kateri je mesto prejelo ime, je v bližini mosta čez rečico Lieser v 16. stoletju ponovno zgradil Gabriel von Salamanca. Leta 1919 je bila med potekom koroškega plebiscita začasni sedež koroške vlade. Od leta 1995 je v Spittlu srednja tehnična šola Fachhochschule.

Južno od mesta, v dolini reke Drave, leži vas Molec (nemško Molzbichl), kjer so ostanki prvega koroškega samostana, ki ga je okrog leta 780 ustanovil bavarski vojvoda Tasilo III. in je bil opuščen v 10. stoletju. V bližini je majhen muzej, v katerem so razstavljeni mnogi arheološki predmeti koroškega izvora.

V Špitalu je največja avstrijska privatna zbirka železniških modelov.

Transport[uredi | uredi kodo]

Mesto ima železniško postajo na progi Tauernbahn med Beljakom in Salzburgom. Leži v bližini avtoceste A10 (Tauern Autobahn), hitre ceste (Bundesstraße) B99 Katschberg-Straße, ki vodi do prelaza Katschberg in B100 Drautal-Straße, ki vodi proti Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Gondola pelje na bližnjo goro Goldeck (2.142 mnm).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]