Špital ob Dravi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°47′0″N 13°29′0″E / 46.78333°N 13.48333°E / 46.78333; 13.48333
Spittal an der Drau
Špital ob Dravi
1024 Goldeck-3105.jpg
Coat of arms of Špital ob Dravi
Spittal an der Drau is located in Avstrija
Spittal an der Drau
Spittal an der Drau
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Špital ob Dravi
Geografske značilnosti
Površina 48,51 km²
Nadmorska višina 560 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 16.045 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[« preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9800, 9701, 9702
Območna številka 4762
Spletna stran www.spittal-drau.at

Špital ob Dravi (nemško: Spittal an der Drau) je administrativno mesto istoimenskega okraja in mestna občina v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži na južnih pobočjih Krških Alp (Gurktaler Alpen), med območjem Lurnskega polja (Lurnfeld) in spodnjo dolino reke Drave. Navkljub svojemu imenu je zgodovinsko jedro naselja nastalo na bregovih rečice Jezernice (Lieser), ki se v Dravo izliva južno od mesta, ob vznožju gore Goldeck. Vrh je dosegljiv z žičnico. Zaradi upravne delitve območja Großegg se Špital razteza do južne obale Milštatskega jezera.

Mesto sestavlja sedem katastrskih občin (0Katastralgemeinden): Jamle/Amlach), Edling, Großegg, Molec/Molzbichl, Olšje/Olsach, Špital/Spittal in St. Peter-Edling.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša

Prvi dokument, ki omenja naselje, datira v leto 1191, ko sta ortenburška grofa Hermann I. in Oto II. postavila bolnišnico (Spittl) in cerkev. Skupaj s posestmi Ortenburžanov je leta 1418 Špital podedoval grof Herman II. Celjski. Celjski grofje, ki so bili leta 1436 povzdignjeni v državne grofe in kneze (Reichsgrafen), so izumrli, ko je zadnjega iz rodu kneza Ulrika II. Celjskega leta 1456 v Beogradu ubil Ladislav Hunyadi. Posestva Celjskih je na podlagi dedne pogodbe pridobil cesar Friderik III. Habsburški.

Leta 1478 so mesto in okolico upostošili Turki in kmalu za tem ga je okupiral ogrski kralj Matija Korvin. Mesto je dvakrat opustošil požar oziroma požig upornih kmetov leta 1522 in 1729. Leta 1524 je nadvojvoda Ferdinand I. mesto z okolico in celotno nekdanjo grofijo Ortenburg podelil svojemu zakladniku Gabrielu von Salamanca (1489–1539).

Po letu 1533 so grofje Salamanca-Ortenburg na glavnem trgu mesta zgradili Grad Porcia, kot svojo glavno rezidenco. Zgradbo v slogu italijanskih palač prištevamo med najpomembnejše renesančne gradove v Avstriji. Ta grofovska družina je tudi prezidala bolnico ali špital na drugi strani reke Lieser in pozno gotsko katoliško farno cerkev Marijinega oznanjenja na temeljih cerkve iz 13. stoletja. Leta 1662 je Špital ob Dravi prešel v posest goriških grofov, ki so grad Porcia imeli v lasti do leta 1918.

Prvi trg je bil zasnovan leta 1242, leta 1457 je cesar Friderik prebivalcem podelil pravico do svobodne izbire sodnika in trškega sveta. Špital je status mesta dobil pred več kot 750 leti.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Mestna občina zajema sedem katastrskih občin:

  • Jamle/Amlach,
  • Kazaze/Edling,
  • Großegg,
  • Molec/Molzbichl,
  • Olšje/Olsach,
  • Špital ob Dravi/Spittal an der Drau in
  • Šentpeter – Kazaze/St. Peter-Edling

in zajema 27 naselij (v oklepaju nemško ime kraja in prebivalstvo na 1. januarja 2015[2]):

  • Dob/Aich (61)
  • Aichforst (147)
  • Baldersdorf (99)
  • Brodbrenten (30)
  • Burgbichl (12)
  • Kazaze/Edling (76)
  • Großegg (59)
  • Kleinegg (27)
  • Kleinsaß (12)
  • Krieselsdorf (36)
  • Molec/Molzbichl (218)
  • Novo Olšje/Neuolsach (175)
  • Nußdorf (56)
  • Zgornje Jamle/Oberamlach (184)
  • Oberdorf (20)
  • Oberzmöln (4)
  • Olšje/Olsach (205)
  • Rothenthurn (389)
  • Šentpeter/Sankt Peter (186)
  • Sankt Sigmund (19)
  • Schwarzenbach (86)
  • Špital ob Dravi (13.029)
  • Tangern (23)
  • Spodnje Jamle/Unteramlach (263)
  • Unterzmöln (2)
  • Winkl (54)
  • Zgurn (83)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Grad Porcia
Molzbichl: oltar z nagrobnikom

V središču mesta je grad Porcia, ki je obravnavan kot eden najpomembnejših renesančnih gradov v Avstriji. Leta 1533 ga je v slogu italijanskih palač zgradil Gabriel von Salamanca-Ortenburg (1489–1539), zakladnik svetega rimskega cesarja. Med letoma 1662 in 1918 je bil rezidenca grofov iz italijanskega kraja Porcia. Danes gosti letne festivalske prireditve klasične gledališke komedije (Komödienspiele Porcia), v njem pa je tudi muzej lokalne zgodovine.

Nasproti gradu stoji mestna hiša, bivša renesančna palača plemiške rodbine Khevenhüller, zgrajena leta 1537.

Poznogotska katoliška župnijska cerkev Marijinega oznanjenja je bila zgrajena leta 1584 na temeljih iz 13. stoletja.

Spittl (bolnišnica), po kateri je mesto prejelo ime, je v bližini mosta čez rečico Lieser v 16. stoletju ponovno zgradil Gabriel von Salamanca. Leta 1919 je bila med potekom koroškega plebiscita začasni sedež koroške vlade. Od leta 1995 je v Spittlu srednja tehnična šola (Fachhochschule).

Južno od mesta, v dolini reke Drave, leži vas Molec (nemško 'Molzbichl'), kjer so ostanki prvega koroškega samostana, ki ga je okrog leta 780 ustanovil bavarski vojvoda Tasilo III. in je bil opuščen v 10. stoletju. V bližini je majhen muzej, v katerem so razstavljeni mnogi arheološki predmeti koroškega izvora.

V Špitalu je največja avstrijska zasebna zbirka železniških modelov.

Transport[uredi | uredi kodo]

Mesto ima železniško postajo na progi Tauernbahn med Beljakom in Salzburgom. Leži v bližini avtoceste A10 (Turska avtocesta), zvezne ceste (bundesstraße) B99 Katschberg-Straße, ki vodi do prelaza Katschberg in B100 Drautal-Straße, ki vodi proti Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Gondola pelje na bližnjo goro Goldeck (2142 m).

Pomembni prebivalci[uredi | uredi kodo]

  • Thomas Pirker Virgil von Graben (15. st. — 1507) avstrijski plemič, stadtholder Lienza in vzhodne Tirolske in regent (captain) stadtholder province Gorica (Görz).
  • Rosina von Graben von Rain zu Sommeregg, (15. st. v Sommereggu - 1534) iz rodbine Graben von Stein, veje rodbine Meinhardiner
  • David Pacher (1816 in Obervellach – 1902) duhovnik in botanik
  • Hans Gasser (1817 in Eisentratten – 1868) slikar in kipar
  • Carl Gussenbauer (1842 in Obervellach – 1903) kirurg.
  • Gustav Weindorfer (1874 in Spitall – 1932) v Avstriji rojen avstralski botanik in promotor Narodnega parka Cradle Mountains na Tasmaniji

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]