Radenče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°48′0″N 13°42′0″E / 46.80000°N 13.70000°E / 46.80000; 13.70000

Radenče
Radenthein
Radenthein 29042007 01.jpg
Coat of arms of Radenthein
Radenče is located in Avstrija
Radenče
Radenče
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Špital ob Dravi
Župan Martin Hipp (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 89,3 km²
Nadmorska višina 746 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 5.998 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 67 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake SP
Poštna številka 9545
Območna številka 04246
Spletna stran www.radenthein.gv.at

Radenče (nemško Radenthein) je mesto in istoimenska občina v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Radenče ležijo na območju Nockberških gora v Krških Alpah, severovzhodno od Milštatskega jezera.

Vasi in zaselki v občini[uredi | uredi kodo]

Občina obsega šest katastrskih občin oziroma naselij: Debrije (Döbriach), Kaning, Laufenberg, Radenče (Radenthein), St.Peter in Tweng ter Tweng. V okvir občine spada 16 vasi in zaselkov s slovenskimi imeni[2] (v oklepaju število prebivalcev, stanje leta 2001):


  • Dabor (135)
  • Debrije (Döbriach) (1298)
  • Ebene (23)
  • Erdmannsiedlung (303)
  • Frischg (49)
  • Hohensaß (100)
  • Kaning (532)
  • Laufenberg (88)
  • Mitterberg (16)
  • Obertweng (82)
  • Radenče (Radenthein) (1844)
  • Sankt Peter (366)
  • Schrott (80)
  • Starfach (164)
  • Untertweng (738)
  • Zödl (61)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje Radenče (Radenthein) je bilo prvič omenjeno leta 1177 kot del treh posestev Milštatske benediktiske opatije. Od srednjega veka dalje so na obomčju naselja kopali železovo rudo. Okrog leta 1908 je so bile na območju najdene velike zaloge magnezita. Osnovala se je avstrijsko-ameriška rudarska družba za izkopavanje magnezita, hkrati pa se je število prebivalcev v naselju naglo povečalo. Občina je pridobila status mestne občine leta 1995.

Rudarska družba (danes RHI AG) je še vedno največji delodajalec v občini, sicer pa so mnogi prebivalci zaposleni tudi v okviru turističnih infrastruktur v Döbriachu in ob obali Milštatskega jezera.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. ^ Paul Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]