Gmünd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za naselje v Nemčiji glej Schwäbisch Gmünd, za mesto v Spodnji Avstriji pa Gmünd, Spodnja Avstrija.
Koordinati: 46°54′0″N 13°32′0″E / 46.90000°N 13.53333°E / 46.90000; 13.53333
Sovodenj
Gmünd
Coat of arms of Gmünd
Sovodenj is located in Avstrija
Sovodenj
Sovodenj
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Špital ob Dravi
Župan Josef Jury
Geografske značilnosti
Površina 31,59 km²
Nadmorska višina 741 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 5.324 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 169 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9853
Območna številka 04732
Spletna stran www.stadt-gmuend.at

Gmünd (slovensko Sovodenj) je mesto in občina v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Gmünd na Koroškem leži na sotočju rek Malte in Lieser na pomembni povezavi sever-jug čez Alpe, ki jih zdaj prečka Turska avtocesta (A 10). Območje današnjega mesta se razteza proti zahodu ob vznožju narodnega parka Hohe Tauern, na jugovzhodnem robu skupine Ankogel in na vzhodu ob narodnem parku Nockberge. Na zahodu dolina Malte vodi do jezu Kölnbrein. Na vzhodu Gmünd meji na Krems v Krških Alpah.

Upravna ureditev[uredi | uredi kodo]

Občina je razdeljena na tri katastrske občine, ki nimajo upravnih pristojnosti: Gmünd, Kreuschlach in Landfrass. Seznam pripadajočih vasi s številom prebivalstva po podatkih iz leta 2001:

  • Burgwiese (16)
  • Gmünd (1,547)
  • Grünleiten (15)
  • Karnerau (56)
  • Landfrass (216)
  • Moos (20)
  • Moostratte (94)
  • Oberbuch (27)
  • Oberkreuschlach (65)
  • Perau (98)
  • Platz (37)
  • Treffenboden (245)
  • Unterbuch (108)
  • Unterkreuschlach (61)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od rimske ceste Via Julia Augusta po dolini Drave, se je odcepila v Seebodnu ob jezeru Millstatt, cesta proti Iuvavumu, zdaj Salzburg in skozi današnji Gmünd na Koroškem verjetno vodila v Moosham (Immurium). Na območju Gmünda se torej predvideva cestna postaja, od koder vodi pot Säumerweg skozi Maltatal v Grossarl do Salzburga. Ime postaje ob cesti ni znano. V itinerariju Antonini (rimski seznam cest) manjkajo podatki za Dravo in Liesertal; verjetno niso ohranjeni. Novi premisleki o poteku ceste Via Julia Augusta v današnjem Greifenburgu / Radlachu na cestni postaji Bilachium in z XXVIII m. p. (Rimske milje) = 41,5 km do Gmünda ali XXIII m. p. = 34 km od Gmünda do Mooshama (preko Laussnitzhöhe) cestne postaje, iz katere bi se lahko razvil današnji Gmünd.

Gmünd je nastal v 11. ali 12. stoletju našega štetja kot del salzburške nadškofije za zaščito prelaza Katschberg pred koroškim vojvodstvom. Domnevno ga je ustanovil nadškof Eberhard von Regensberg (vladal 1200-1246), Gmünd pa je bil prvič dokumentiran leta 1252. Leta 1273 se je mesto omenjalo kot naškofijski trg in dvorec posestva ("forum et civitas"). Leta 1346 je Gmünd dobil mestne pravice in je po Friesachu drugo najstarejše izpričano srednjeveško mesto na Koroškem.

Lodronsko posest Gmünd na Koroškem in Sommeregg je po letu 1691 vodil približno 20 let Georg Franz Ebenhoch von Hocheneben, nekoč grofov oskrbnik iz posestva Passauer Vichtenstein.

Leta 1773 je okrajno sodišče Gmünd mučilo in sodilo zastrupljevalki Evi Faschaunerin, zadnji žrtvi inkvizicije na območji današnje Avstrije.

Zaradi nastanka kraja Gmünd kot trgovskega mesta na poti iz Salzburga v severno Italijo je vredno obiskati majhno srednjeveško staro mesto. Kot ostanek tega časa se v Liesertalu govori med domačimi prebivalci še salzburško in ne koroško narečje, zlasti v najvišjem delu Liesertala, Katschtalu.

Ferdinand Porsche je premestil proizvodni obrat svojega podjetja Porsche tik pred koncem druge svetovne vojne maja 1945 v Gmünd, ki ga je vojna malo ogrozila. V Porsche-Werk Gmünd so bili narejeni prvi modeli Porscheja 356 in zasnova modela 356 No. 1 Roadster, narejeni do leta 1950. V spomin na ta čas od leta 1982 v Gmündu na Koroškem obstaja muzej avtomobilov Porsche.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Stavbe[uredi | uredi kodo]

Stari grad
Mestna vrata z obzidjem
  • Stari grad (grad Gmünd)
  • Novi grad (grad Lodron)
  • utrdba
  • župnija
  • Karner
  • Nekdanja Antoniusova bolnišnica
  • Nekdanja, od leta 1286 znana župnijska cerkev svetega Pankracija; od požara leta 1792 kot garažna hiša
  • Razdeljena cerkev v Kreuzbichlu
  • Cerkev v Oberbuchu
  • Cerkev Oberkreuschlach

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Narodni muzej Eve Faschaunerin
  • Pankratium ("Hiša začudenja") v bolnišnici Antonius
  • Porsche Automuseum Gmünd

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Matthias Maierbrugger: Ferien im Lieser- und Maltatal. Ein Führer und Ratgeber durch Landschaft und Geschichte. Klagenfurt. 1982, 277 Seiten. Einführung in die Regionalgeschichte des Lieser-, Katsch- und Maltatals mit den Orten Gmünd, Krems in Kärnten und Trebesing. Zum Teil veraltet.
  • Horst Wilscher: Die Chronik der Wenzelhube. Eisentratten, 2006. 95 Seiten, ein fundiertes regionalgeschichtliches Auftragswerk für Wolfgang Glahn mit den Schwerpunkten Krems und Burgstallberg. Enthält Abdrucke und Transkriptionen der Quellen aus dem Bereich der Grundherrschaft Gmünd. Im Eigenverlag des Herausgebers.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]