Peter Weiss

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Peter Weiss
Rojstvo6. marec 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (60 let)
Celje
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicjezikoslovec, dialektolog

Peter Weiss, slovenski jezikoslovec, dialektolog, * 6. marec 1959, Celje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za slovanske jezike in književnosti je študiral slovenski jezik s književnostjo in diplomiral leta 1983.

V letih 1984–1986 je bil gostujoči lektor slovenskega jezika na Univerzi Karla Marxa v Leipzigu in na Humboldtovi univerzi v Berlinu.

Leta 1987 se je zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, od leta 1999 deluje v dialektološki sekciji.

Magistriral je leta 1990 z nalogo Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja pod mentorstvom Zinke Zorko ter somentorstvom Tineta Logarja, Martine Orožen in Brede Pogorelec.

Doktoriral je leta 1994 z disertacijo Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja: primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami pod mentorstvom Zinke Zorko.

Ukvarja se s slovenskim (narečnim) slovaropisjem, še posebej z govori spodnje Zadrečke doline in zgornjesavinjskim narečjem, pa tudi s posameznimi pravopisnimi in zgodovinskimi vidiki slovenskega knjižnega jezika. V dialektološki sekciji skrbi za digitalizacijo inštitutskega narečnega gradiva. Sodeluje pri Slovenskem lingvističnem atlasu in dela za Slovanski lingvistični atlas. Zasnoval je vnašalni sistem ZRCola.

Od leta 2009 ureja revijo Jezikoslovni zapiski.

Dela[uredi | uredi kodo]

Avtor je leta 1986 napisal Ljubkosti [1], knjigo poezij, ki je izšla pod založbo Zveza kulturnih organizacij.

Kot magistrsko nalogo je napisal slovar Govor Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja [2].

Leta 1994 je napisal doktorsko disertacijo z naslovom Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja: primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami [3].

Članek Slovensko pravopisje in korpusi [4] je leta 2009 napisal v sklopu simpozija Obdobja 28. Opisuje, kako je slovensko korpusno jezikoslovje v zadnjih dveh desetletjih pri obravnavi pisane leksike in pregledu nad njo gradivsko res zelo napredovalo, vendar pa je ob tem ostal zelo zanemarjen pogled na slovenski pravopis. Zdajšnji korpusi izkazujejo nekatere pravopisne pojave glede na izvirnike v okrnjeni obliki (nenatančno povzeta ločila, zveze presledkov in ločil, simboli) in na ravni, ki je uporabnikom s trenutnimi računalniškimi iskalnimi orodji nedosegljiva (nizi ločil, simboli).

Leta 2013 je razvil vnašalni sistem ZRCola [5] kot slavistovo orodje. Vnašalni sistem uporabniku omogoča, da med pisanjem osnovne črkovne znake kombinira s poljubnimi diakritičnimi znaki in tako v besedilo na preprost način dodaja kompleksne znake. Sistem sestavljata vnašalni program in pisava ZRCola, ki jo je mogoče namestiti tudi ločeno. Pisava temelji na standardu Unicode in vsebuje izdatno razširjen nabor latiničnih, cirilskih in drugih znakov za slovanske pisave. Pisavo ZRCola sestavljajo štiri različne pisave: običajna, poudarjena, ležeča in poudarjeno ležeča. Na voljo je v treh jezikih in sicer v slovenskem, angleškem in ruskem jeziku.

V Savinjskih novicah je leta 2017 objavil članek z naslovom Nenavadna izgovorjava soglasnikov dobro ohranjena posebnost: kanadski jezikoslovci raziskovali narečje v spodnji Zadrečki dolini [6].

V sodelovanju z novicami Delo objavlja članke o slovenskih besedah, v katerih na zabaven način predstavi sodobno problematiko. Tako je na primer 20. 10. 2019 objavil članek z naslovom Sova, v katerem je govoril o slovenski obveščevalno-varstveni agenciji in problemu nezavedanja ljudi o nevarnosti telefonov z vidika zasebnosti.

Magistrska naloga[uredi | uredi kodo]

Leta 1990 je kot magistrsko nalogo napisal Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje in skladnja. Slovar obsega zgornjesavinjsko narečje, ki zajema občno besedje (s stalnimi besednimi zvezami) po stanju ob koncu osemdesetih in v devetdesetih letih 20. stoletja.

Obravnano območje zajema 14 vasi s skoraj 2300 prebivalci. Izhodiščen je sistem, ki ga govori srednja generacija govorcev. Slovar je enojezičen; narečno besedje prikazuje z ustreznicami slovenskega knjižnega jezika. Pri prikazu in obdelavi besedja je poudarjen predvsem jezikovni (jezikoslovni) vidik.

V slovarju ni lastnih imen (in izpeljank iz njih), razen kadar se uporabljajo v stalnih besednih zvezah, tj. v večbesednih strokovnih izrazih in frazemih, in kadar so rabljena preneseno (Bakove grebljice v pomenu “pokopališče v Šmartnu ob Dreti”).

V njem tudi ni občnih besed, ki so prešle v narečje v zadnjem času in še niso postale sestavine narečnega besedja. V tem slovarju je 3431 gesel in podgesel tj. 3109 gesel in 322 podgesel ter 533 kazalničnih gesel in gesel samo z dokumentarnim gradivom, skupaj torej 3964 gesel.

Dostop: [7]

Jezikolovni zapiski[uredi | uredi kodo]

Jezikovni zapiski (JZ) so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija.

Revija objavlja razprave in članke raziskovalcev slovenskega in drugih slovanskih jezikov (večinoma v slovenščini, pa tudi v drugih slovanskih jezikih), in sicer s področja slovaropisja, leksikologije, dialektologije, jezikovne zgodovine, etimologije, imenoslovja in terminologije. V njej so predstavljene tudi ocene knjig in poročila s kongresov.

Sprva so v reviji objavljali samo delavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, avtorska sestava pa je kmalu začela postajati čedalje bolj vseslovenska in tudi slovanska.

Edina številka prvega letnika, ki jo je uredil Jakob Müller s sodelovanjem Petra Weissa, je izšla leta 1991, redno pa revija izhaja od leta 1995, ko jo je začel urejati Janez Keber. Od vključno letnika 7 (2001) izhajata po dve številki letno (letniki 7, 13 in 15 so izšli kot dvojna številka). Do decembra 2008 je bilo v 14 letnikih na 4635 straneh objavljenih 361 prispevkov, ki jih je napisalo 105 sodelavcev. Jezikoslovne zapiske od leta 2009, torej od letnika 15, naprej ureja Peter Weiss.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]