Lačja vas
Lačja vas | |
|---|---|
  Lačja vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°18′3.06″N 14°55′39.72″E / 46.3008500°N 14.9277000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Nazarje |
| Površina | |
| • Skupno | 1,49 km2 |
| Nadm. višina | 358,9 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 117 |
| • Gostota | 79 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3331 Nazarje |
| Zemljevidi | |
Lačja vas je naselje v Občini Nazarje. V zgodovini poznano po lončarski obrti, ki sega že v 14. stoletje. Ime izvira iz imena "Lačna vas" ki so ga kasneje spremenili v Lačja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Podružnična cerkev sv. Katarine na Gorici se prvič omenja leta 1631. V 18. stoletju je dobila današnji stolp. Ravni lesen strop so 1879 zamenjali z banjastim svodom, peterostrani prezbiterij pa so obokali s kupolo.[2]
Na Gorici so pridobivali glino, ki so jo še v začetku 20. stoletja v Kokarjah uporabljali za izdelovanje keramične posode.[3]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imela vas 19 hiš in 113 prebivalcev, med katerimi je bilo 57 žensk in 56 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez pripadnikov drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.[4]
V naslednjih letih se je število hiš počasi povečevalo – leta 1890 jih je bilo 20, leta 1900 že 22, in leta 1910 25. Tudi število prebivalcev je najprej naraščalo, z 124 leta 1880 na 129 leta 1890, nato pa se je do leta 1910 nekoliko zmanjšalo na 115. Število žensk je ostajalo dokaj stabilno, medtem ko se je število moških proti začetku 20. stoletja nekoliko zmanjšalo.[4]
Podatki kažejo, da je bila vas skozi celotno obdobje popolnoma katoliška in slovensko govoreča skupnost. Početno rast prebivalstva in števila hiš je proti koncu obdobja nadomestil rahel upad.[4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 220.
- 1 2 3 Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
