Metka Furlan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Metka Furlan
Rojstvo 22. marec 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (63 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic jezikoslovka, univerzitetna profesorica

Metka Furlan, slovenska jezikoslovka in pedagoginja, *22.3.1955, Ljubljani.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodila se je 22. 3. 1955 v Ljubljani. V otroštvu se je njena družina preselila iz Ljubjane v Izolo, kjer je tudi odraščala. Danes živi v Ljubljani in je mama dveh otrok, sina in hčerke.

Že od nekdaj jo je zanimalo področje jezika, a ne učenje »živih jezikov« (nemščine, angleščine ...). Pri študiju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja je spoznala, da je jezik sistem, sestavljen in stukturiran, prikladen za komunikacijo, kar jo je pri tem najbolj pritegnilo. Poleg tega se je odločila še za študij slovenskega jezika in književnosti. Pred pričetkom študija je imela republiško štipendijo, ki jo je zaradi izbire smeri izgubila, vendar je zaradi velike želje vztrajala. Diplomirala je leta 1980 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktorirala je leta 1987 z disertacijo z naslovom Indoevropske dvozložne težke baze v hetitščini.

Leta 1991 se je kot štipendistka avstrijskega Ministrstva za znanost in raziskovanje izpopolnjevala na Univerzi na Dunaju. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je bila leta 1994 imenovana za docentko primerjalnega jezikoslovja indoevropskih jezikov, šest let pozneje (leta 2000) pa za izredno profesorico. Od leta 1994 na FF predava predmet hetitščina, od leta 2000 pa predmet laringalna teorija.

Hetitščina je najstarejši dokazan indoevropski jezik, ki spada v anatolsko skupino. Je starejši od stare grščine in stare indijščine. Njegova struktura se precej razlikuje od drugih klasičnih jezikov. Nastal je na področju Male Azije, zahodno od Ankare. Pisni viri segajo v čas med 17. in 15. stoletjem pr. n. št.. Gre za klinopis, ki je ena izmed zlogovnih pisav. Ohranjenih je okoli 2500 hetitskih tablic z uradovalno in versko vsebino.

Laringalna teorija se ukvarja s problematiko, ki je tesno povezana s fonemi, ki jih je imel praindoevropski jezik, vendar jih večina sedanjih jezikov nima več. O njihovi prisotnosti lahko zato sklepamo le posredno. Eden izmed teh fonemov, nezvočnik, je viden le še med jeziki anatolske skupine, o čemer je prvi sklepal švicarski jezikoslovec in oče strukturalizma Ferdinand de Saussure.

Med študijem ji je njen mentor, profesor Bojan Čop, indoevropejist, povedal, da profesor France Bezlaj išče sodelavce, ki bi mu pomagali nadaljevati projekt izdelave Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Tako je od 1983 do 2007 sodelovala pri Etimološko-onomastični sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pri izdelavi tega slovarja. Leta 2013 je prvič izdala Novi etimološki slovar slovenskega jezika (Poskusni zvezek). Projekt kot rastoči slovar letno nadgrajuje in dopolnjuje na portalu Fran. Trenutno se ukvarja z gesli s področja zoonimije.

Na področju primerjalenga jezikoslovja in etimologije posveča pozornost posameznim slovenskim, slovanskim in hetitskim problemom, ukvarja pa se tudi s teoretičnimi vprašanji etimologije (etimološki postopek, izvor in etimologija). V reviji Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies sodeluje v uredniškem odboru. Revija od leta 1997 izhaja v Ljubljani in Lawrencu (Kansas, ZDA), od istega leta (1997) je urednica tudi revije z naslovom Jezikoslovni zapiski, ki jo izdaja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Leta 1995 je postala članica vladne Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen.

Predava na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Metka Furlan je do sedaj napisala že 240 del, ki so bila objavljena v 273 publikacijah, in jih hranijo v 840 knjižnicah po svetu. Tu je naštetih le nekaj njenih del:

  • Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji, (Zbirka Linguistica et philologica, 32). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016.
  • Novi etimološki slovar slovenskega jezika : poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013.
  • Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav, Ljubljana,Založba ZRC SAZU, 2012.
  • The archaic word-formational relationship between the Proto-Slavic noun *pol'e and the Hittite adjective palhi-, Linguistica 2011.
  • K etimologiji indoevropskega geografskega termina: psl. *mor'e, lat. mare --- pide. *mor-i-(n.). Slavistična revija jan./mar. 2011.
  • Psl. *sop-ti "spati". K etimologiji ide. besedne družine iz *swep- "spati", Slavistična revija 1988.
  • O slovanskem *sělь in hetitskem šeli- - slovansko-hetitski izoleksi?, Slavistična revija 1989.
  • Praide. fonemska sekvenca *Hw v hetitščini, Razprave SAZU 1990.
  • Ein etymologischer Vorschlag (Heth. aruna- (c.) "Meer"), Linguistica 1994.
  • O nekaterih slovenskih dvojnicah tipa rakitje : rokitje, Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 1993.
  • Od izvora do etimologije besed, Slavistična revija 1991.
  • F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III, Ljubljana 1995 (Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan).
  • Praslovanski adverb *doma "domi; domum". K psl. lok. sg. na *-a tematskih osnov, Folia onomastica Croatica 1998.
  • Praslovansko *ovьcь (m.) : *ovьca (f.), Studia etymologica Brunensia 2000.
  • H Kuryłowiczevi interpretaciji hetitskega direktiva na -a in slov. lokativov na *-e, Razprave SAZU 2000.

Sklici[uredi | uredi kodo]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]


  1. Slovenska Wikipedija — 2002.