Kokarje
Kokarje | |
|---|---|
| Koordinati: 46°18′7.95″N 14°56′25.51″E / 46.3022083°N 14.9404194°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | |
| Površina | |
| • Skupno | 1,86 km2 |
| Nadm. višina | 361,1 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 179 |
| • Gostota | 96 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3331 Nazarje |
| Zemljevidi | |
Kokarje - Vas | |
| Lega | Občina Nazarje |
| RKD št. | 4449 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 18. julij 1987 |
Kokarje je naselje v Občini Nazarje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V preteklosti je bil kraj znan po lončarski obrti, ki pa je danes zaradi konkurence moderne industrije popolnoma zamrla. Glino so pridobivali na bližnjem nizkem razvodju med Dreto in Savinjo, imenovanem Gorica. Obrt, ki je dosegla višek v 18. stoletju, je izdelovala zlasti črne posode.[3][4]
Podružnična cerkev Device Marije je bila zgrajena leta 1453. Obzidje okoli nje je ostanek nekdanjega obrambnega tabora proti Turkom. Turške vpade je v teh krajih opevala tudi lokalna zgodovinska pesem. Cerkveni prezbiterij in zakristijo so postavili leta 1668, pozneje so oboje porušili in 1852 zgradili nov prezbiterij. Od leta 1758 do leta 1786 je pri cerkvi obstajala lokalna kaplanija. Za cerkvijo je do konca 18. stoletja stala cerkev sv. Ane, ki so jo v jožefinski dobi zaprli, kasneje pa je razpadla. Njen glavni oltar je sedaj v stranskem oltarju Marijine cerkve.[3]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imela vas Kokarje 41 hiš in 206 prebivalcev, med katerimi je bilo 103 žensk in 103 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in so govorili slovenski jezik – drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin ni bilo.
V naslednjih letih se je število hiš nekoliko zmanjšalo in nato ustalilo (35 hiš leta 1880, 36 v letih 1890, 1900 in 1910). Število prebivalcev se je iz 215 leta 1880 postopoma zmanjševalo – na 201 leta 1890 in na 182 leta 1900. Enako velja za posamezne skupine po spolu: tako moških kot žensk je bilo z leti manj.
Podatki kažejo, da je bila vas Kokarje skozi celotno obdobje versko in jezikovno povsem enotna – vsi so bili katoličani in slovensko govoreči. Hkrati pa je mogoče opaziti trend upadanja prebivalstva.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4449«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 220.
- ↑ Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.