Žlabor
Žlabor | |
|---|---|
 | |
  Žlabor Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°18′52.34″N 14°57′8.93″E / 46.3145389°N 14.9524806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Nazarje |
| Površina | |
| • Skupno | 1,82 km2 |
| Nadm. višina | 348,2 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 111 |
| • Gostota | 61 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3331 Nazarje |
| Zemljevidi | |
Žlabor je naselje v Občini Nazarje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ob sotočju Drete in Savinje stoji grad Vrbovec, kjer je bila v preteklosti graščinska uprava ljubljanskega škofijskega veleposesništva. Prvotni grad je bil domnevno sezidan okoli leta 835 s strani kneza Priblina, ki mu je francoski kralj Ludvik Nemški podaril med drugim tudi zemljišča v Savinjski dolini. Prvi znani lastniki gradu so bili plemiči Chageri. Ti so ga leta 1140 podarili za novoustanovljeni gornjegrajski samostan oglejskemu patriarhu, ki je imel tu svoje ministeriale. Leta 1286 je bil grajski posestnik vitez Eberhard Vrbovski kot fevdnik Vovbrških grofov. Leta 1360 so grad kupili Celjski grofje. Ti so 1445 postavili ob vznožju hriba nov, sedanji grad. Ta je štirioglat, s tremi stolpi in je podoben srednjeveški trdnjavi. Po izumrtju Celjskih grofov (1456) je grad pripadel avstrijskim vladarjem, ki so tu postavljali svoje oskrbnike. Leta 1530 je postal gospodar Vrbovca baron Ivan Kacijanar, slavni zmagovalec nad Turki. 1615 je grad kupil ljubljanski škof Tomaž Hren za svojo škofijo.[2]
Leta 1920 je dal na mestu prvotnega gradu škof Anton Bonaventura Jeglič postaviti masivno kapelo Matere Božje. Po njej se Vrbovec naziva tudi Marijin grad.[3]
Prvotna cerkev "Marija Nazaret" je dal po vzoru nazareške hišice postaviti v 1624-1626 ljubljanski škof Tomaž Hren. Ker je cerkev kmalu zaslovela kot božja pot, je ljubljanski škof Rajnold Scarlichi izročil cerkev 1632 frančiškanom bosansko-kranjske province. Ti so se 1639 na griču postavili samostan v poznorenesančnem slogu. V 1886 do 1888 so odstranili znamenite, a najbrž slabo ohranjene freske, ki jih je 1772 naslikal Franc Jelovšek. Samostan ima iz leta 1752 bogato knjižnico.[4]
Pred drugo svetovno vojno je Žlabor zajemal še Dobletino in Nazarje, ki sta zdaj samostojni naselji, ter tudi del Prihove.[5]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imela vas 32 hiš in 193 prebivalcev, med katerimi je bilo 108 žensk in 85 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.[6]
V naslednjih desetletjih se je število hiš nekoliko spreminjalo – leta 1890 jih je bilo 21, leta 1900 30 in leta 1910 33. Število prebivalcev se je v tem obdobju rahlo nihalo: leta 1890 je bilo 134, leta 1900 201 in leta 1910 224. Število žensk in moških je sledilo podobnemu trendu, pri čemer je število moških in žensk do začetka 20. stoletja postajalo bolj uravnoteženo.[6]
Vsa prebivalstva so bila katoličani in slovensko govoreča, kar kaže, da je bil kraj versko in jezikovno enoten. Podatki kažejo na postopno rast kraja skozi konec 19. in začetek 20. stoletja.[6]
Pomembne osebe
[uredi | uredi kodo]Tu je rojen dr. Fran Gross (1851-1892), sodnik, ustanovitelj in prvi dirigent pevskega zbora ljubljanske Glasbene matice.[7]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 244.
- 1 2 3 Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
