Rovt pod Menino
Rovt pod Menino Rovte pri Nazarjah (1955–1963) Sveti Jošt (do 1955) | |
|---|---|
 | |
  Rovt pod Menino Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°15′45.93″N 14°53′9.98″E / 46.2627583°N 14.8861056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Nazarje |
| Površina | |
| • Skupno | 13,55 km2 |
| Nadm. višina | 650,3 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 85 |
| • Gostota | 6,3 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3341 Šmartno ob Dreti |
| Zemljevidi | |
Rovt pod Menino (nekdaj Sveti Jošt in Rovte pri Nazarjah)[2] je naselje v Občini Nazarje na Štajerskem.
Ime
[uredi | uredi kodo]Do leta 1955 se je naselje imenovalo »Sveti Jošt« po zavetniku domače cerkve – svetem Joštu. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v »Rovte pri Nazarjah«. Leta 1963 je bilo naselje zopet preimenovano, od tedaj se imenuje »Rovt pod Menino«.[3][4][5][2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Cerkev sv. Jošta v Rovtu se prvič omenja 1426, a je mnogo starejša. Sredi 15. stoletja so ladjo obokali in v 16. stoletju postavili zvonik. Notranjost je poslikana s freskami, pod katerimi so sledovi stare dekoracije. Ohranjenih je še nekaj ostankov starih gotskih oltarjev.[6]
Aprila 1944 so Nemci požgali tri kmetije. Kmetija Pikl, kjer je zdaj planina, ni bila obnovljena. Pri Lukežu je bilo partizansko grobišče s spominskim znamenjem petim borcem Šlandrove brigade. Nad Malim Rovtom, na Poljani na Menini, je spominska plošča petim borcem, padlim 5. 5. 1945. Na planinskem domu na Menini je spominska plošča v NOB padlim planincem; v bližini doma je tudi spominsko znamenje med NOB na Menini.[7]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imela vas 5 hiš in 45 prebivalcev, od tega 20 žensk in 25 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.[8]
Do leta 1890 je prišlo do pomembne rasti: število hiš se je povečalo na 12, prebivalstvo pa na 91, pri čemer je bilo 50 žensk in 41 moških. Podatki kažejo, da je vas v tem obdobju doživela hitro demografsko in prostorsko širitev, pri čemer je ohranila versko in jezikovno enotnost.[8]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 237.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 237.
- 1 2 Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
