Čreta pri Kokarjah
Čreta pri Kokarjah | |
|---|---|
  Čreta pri Kokarjah Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°17′4.8″N 14°56′53.61″E / 46.284667°N 14.9482250°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Nazarje |
| Površina | |
| • Skupno | 4,67 km2 |
| Nadm. višina | 635,9 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 21 |
| • Gostota | 4,5 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3331 Nazarje |
| Zemljevidi | |
Čreta pri Kokarjah je naselje v Občini Nazarje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na Čreti je bila prva partizanska frontalna borba na Štajerskem.[2]
Na Zakrajškovi hiši je plošča, ki je posvečena borcem savinjskega bataljona, ki so se 26. 10. 1941 spopadli z Nemci. Na Tolstem vrhu je spominska plošča Veri Šlander-Lojzki in Dušanu Kraigherju-Jugu, ki sta tod padla 15. 6. 1943. Tu je tudi spomenik dvema borcema XIII. SNOV brigade Mirka Bračiča. Na jasi pri cerkvi je spominsko znamenje 4 borcem, padlim decembra 1944.[2]
V preteklosti je glavni zaslužek prebivalstvu dajalo gozdarstvo.[3]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je bilo v kraju 14 hiš in skupaj 66 prebivalcev, od tega 35 moških in 31 žensk. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez pripadnikov drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.
V naslednjih letih (1880–1910) so podatki pokazali nekaj nihanj. Leta 1880 je bilo 11 hiš, do leta 1890 se je njihovo število rahlo povečalo na 12, nato pa se do leta 1900 in 1910 ponovno zmanjšalo na 11. Število prebivalcev se je iz 81 leta 1880 nekoliko zmanjšalo na 79 leta 1890, nato pa bolj izrazito na 58 leta 1900 in 1910. V vseh obdobjih so v kraju živeli izključno katoličani in vsi so govorili slovenski jezik.
Ti podatki kažejo, da je bil kraj majhen, versko in jezikovno enoten, vendar se je skozi čas soočal z zmanjševanjem prebivalstva.[4]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 215.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
