Prihova, Nazarje
Prihova | |
|---|---|
  Prihova Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°19′23.1″N 14°56′40.39″E / 46.323083°N 14.9445528°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Nazarje |
| Površina | |
| • Skupno | 2,03 km2 |
| Nadm. višina | 347 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 264 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3331 Nazarje |
| Zemljevidi | |
Prihova je naselje v Občini Nazarje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ob cesti, ki je nekdaj služila kot glavna povezava Prihove z Rečico ob Savinji, so odkrili manjši studenec kislastega okusa. Na poti s Prihove do Rečice so našli tudi podzemne ostanke nekdanjega poslopja; v začetku 19. stoletja pa velik rimski nagrobni spomenik z napisom, katerega so kasneje prenesli v Spodnjo Rečico.[3] [4]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imela vas 40 hiš in 252 prebivalcev, med katerimi je bilo 115 žensk in 137 moških. Večina prebivalcev je bila katoličanov (250), prisotna pa sta bila tudi 2 protestanta. Vsi prebivalci so govorili slovenski jezik.[5]
V naslednjih desetletjih se je število hiš postopoma povečevalo – 44 leta 1890 in 48 v letih 1900 in 1910. Število prebivalcev je nekoliko nihalo: 143 leta 1880, 244 leta 1900 in 255 leta 1910. Število žensk in moških je bilo večinoma približno uravnoteženo, z manjšimi razlikami.[5]
Prebivalci so ostali pretežno katoličani in slovensko govoreči, pri čemer se je v začetku 20. stoletja pojavil manjši delež nemško govorečih (1–7 oseb), kar kaže na rahel vpliv drugih jezikov ali priseljevanje. Podatki kažejo, da je vas skozi konec 19. in začetek 20. stoletja doživela postopno rast prebivalstva in števila hiš, ob ohranjanju verske in jezikovne enotnosti.[5]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 232.
- 1 2 3 Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
