Bočna
Bočna | |
|---|---|
 | |
  Bočna Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°17′19.08″N 14°51′8.78″E / 46.2886333°N 14.8524389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Gornji Grad |
| Površina | |
| • Skupno | 18,68 km2 |
| Nadm. višina | 421,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 594 |
| • Gostota | 32 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3342 Gornji Grad |
| Zemljevidi | |
Bočna - Vas | |
| Lega | Občina Gornji Grad |
| RKD št. | 4447 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 18. julij 1987 |
Bočna je naselje v Občini Gornji Grad. Leži pod vznožjem Menine planine v spodnji Zadrečki dolini ob cesti Mozirje–Gornji Grad. Ima okoli 500 prebivalcev, ki živijo v 130 hišnih številkah.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1876 je bila ustanovljena šola. Šolsko poslopje iz leta 1906 je bilo med drugo svetovno vojno požgano in nato obnovljeno. Šola stoji na vrhu Gradišča, kjer je tudi cerkev sv. Petra. Ta se prvič omenja leta 1426. Leta 1855 so podrli prezbiterij, dvignili ladjo in prizidali obe zakristiji. Ker jo je 1895 močno poškodoval potres, so jo tako obnovili, da je od prejšnje cerkve ostal le zvonik iz druge polovice 17. stoletja. Veliki oltar je bogato delo iz leta 1646. Zvon je 1614 ulil Elija Sombrak in blagoslovil Tomaž Hren.[3]
Bočna je bila do druge svetovne vojne sedež manjše občine. Ob cesti v Otok pri transformatorju so bili najdeni ostanki temeljev nekdanje pristave gornjegrajskega benediktinskega samostana, kjer se je zbirala žitna desetina.[3]
24. oktobra 1944 so Nemci požgali Bočno in Delce. Pogorelih in porušenih je bilo 94 stavb. Na pokopališču je spominsko znamenje 12 padlim v NOB; v Homu je grobišče borcev s spominskim znamenjem; ob cesti v Bočni stoji spomenik z imeni padlih v prvi in drugi svetovni vojni.[3]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imel kraj 108 hiš in 640 prebivalcev, med katerimi je bilo 326 žensk in 314 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in večinoma slovensko govoreči, z izjemo ene osebe, ki je govorila nemški jezik.[4]
V naslednjih desetletjih se je število hiš nekoliko spreminjalo – 106 leta 1890, 118 leta 1900 in 120 leta 1910. Število prebivalcev je rahlo naraščalo: 648 leta 1890, 684 leta 1900, nato pa rahlo upadlo na 681 leta 1910. Število žensk in moških je bilo približno uravnoteženo, pri čemer so bile razlike med spoloma majhne.[4]
Prebivalci so ostali katoličani in večinoma slovensko govoreči, kar kaže na versko in jezikovno enotnost kraja. Podatki kažejo na postopno rast števila hiš in prebivalstva skozi konec 19. in začetek 20. stoletja.[4]
Znani Bočani
[uredi | uredi kodo]- Josip Tominšek (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski simpatizer-prvi predsednik aerokluba Naša Krila in planinec, častni meščan Celja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4447«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 3 Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 214. COBISS 18172417.
- 1 2 3 Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
Viri
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
