Dol, Gornji Grad
Dol | |
|---|---|
  Dol Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°17′15.79″N 14°47′8.64″E / 46.2877194°N 14.7857333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Gornji Grad |
| Površina | |
| • Skupno | 1,45 km2 |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 29 |
| • Gostota | 20 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3342 Gornji Grad |
| Zemljevidi | |
Dol je naselje v Občini Gornji Grad. Del naselja Dol, zaselek z imenom Zgornji Dol, se je leta 2005 priključil novoustanovljenemu naselju Nova Štifta.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Vas se prvič omenja leta 1426, ko je spadala pod naselje Tirosek. V Dolu je bila leta 1631 sezidana cerkev Marijinega darovanja. Sprva je bila v gotskem slogu, notranjost je bila ornamentalno poslikana, a so jo v letih 1868–1873 popolnoma predelali – dvignili so zvonik, pa tudi ladjo in prezbiterij, ki so ju na novo obokali ter predelali vsa okna.[2][3]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Leto | 1890 | 1900 | 1910 |
|---|---|---|---|
| Št. hiš | 19 | 36 | 33 |
| Št. moških | 75 | 102 | 89 |
| Št. žensk | 82 | 117 | 109 |
| Skupaj | 157 | 219 | 198 |
| Št. katoličanov | 157 | 219 | 198 |
V obdobju med letoma 1880 in 1900 se je število hiš v kraju najprej povečalo z 19 na 36, nato pa nekoliko zmanjšalo na 33. Število prebivalcev je leta 1880 znašalo 157, leta 1890 se je povečalo na 219, nato pa do leta 1900 zmanjšalo na 198. V vseh letih so v kraju živeli izključno katoličani, protestantov ali pripadnikov drugih veroizpovedi ni bilo. Prav tako so vsi prebivalci govorili slovenski jezik, brez nemško ali drugače govorečih prebivalcev. To kaže, da je bil kraj versko in jezikovno popolnoma enoten, hkrati pa je v zadnjih desetletjih 19. stoletja doživel rast prebivalstva in gradnje hiš, ki se je proti začetku 20. stoletja nekoliko upočasnila.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 216.
- ↑ Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
