Florjan pri Gornjem Gradu
Florjan pri Gornjem Gradu Sveti Florjan (do 1953) | |
|---|---|
  Florjan pri Gornjem Gradu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°19′15.78″N 14°48′34.67″E / 46.3210500°N 14.8096306°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Gornji Grad |
| Površina | |
| • Skupno | 11,27 km2 |
| Nadm. višina | 775,1 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 161 |
| • Gostota | 14 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3342 Gornji Grad |
| Zemljevidi | |
Florjan pri Gornjem Gradu (do leta 1953 Sveti Florjan)[2] je naselje v Občini Gornji Grad na Štajerskem.
Ime
[uredi | uredi kodo]Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Florijanu.
Do leta 1953 se je naselje imenovalo “Sveti Florjan”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1953 je bilo naselje preimenovano v “Florjan pri Gornjem Gradu”.[3][4][5][2]
Lega
[uredi | uredi kodo]Je razloženo, pretežno hribovsko, izrazito agrarno naselje na prisojnem pobočju Zgornje Savinjske doline in na severnem pobočju Menine planine s cerkvijo in dvema kmetijama. Na zahodni strani se naselje ob Šokatnici stika z Lenartom; na vzhodu meji na Savino in Radmirje; na jugu ga oklepa grič Gradišče.[6]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Florjan pri Gornjem Gradu se je v preteklosti uradno imenoval Sveti Florjan, ljudsko pa so ga poimenovali "Šentflorjanski Vrh". Njegovi pripadajoči zaselki so bili Citrija ali Citrna vas s tremi, med drugo svetovno vojno požganimi kmetijami, od katerih je bila po osvoboditvi obnovljena le Budna; zahodno od Citrije je bil Slemški vrh s šestimi kmetijami na južnem pobočju istoimenskega hriba v povirju Priprne, levega pritoka Šokatnice. Tretji (še danes obstoječi) zaselek je bil Križ na položnem pobočju ob cesti Gornji Grad–Radmirje. Kmetije so bile povezane z gozdnimi cestami, ki so se odcepile od glavne ceste, ki je peljala po dolini Šokatnice, in krajše gozdne ceste skozi Križ. Budno, ki je najvišja kmetija naselja (940 m), je bilo (in je še danes) povezano z gozdno cesto z ljubenske strani. Na Žačkem sedelcu (777 m) v Slemškem vrhu je bilo križišče gozdnih cest iz Gornjega Grada in Ljubnega ob Savinji.[6]
Južno od Gornjega Grada stoji pod Menino planino podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana (742 m). Cerkev je stala že leta 1389, ko se omenja "Svetega Primoža hrib". V tlorisu je najbolj nepravilna in preprosta stavba vsega gornjegrajskega okraja. V 16. stoletju so ladjo podaljšali ter prizidali zvonik in kapelo. O starosti cerkve naj bi pričal napis ob glavnem vhodu, ki omenja leto 1094. Bogato izrezljani oltar v kapelici ima 15 medaljonov, ki v reliefih predstavljajo skrivnosti sv. rožnega venca.[7]
Na Brinovem hribu ob cesti Gornji Grad–Radmirje sta dva spomenika NOB; eden je pri kmetiji Brinkovač v spomin na 149 borcev IV. operativne cone, ki so padli decembra 1944, drugi na vznožju hriba, kjer so Nemci decembra 1944 ustrelili več ljudi. Po drugi svetovni vojni so bile opuščene kmetije Spodnji Slemšek, Komšak in Gornek, že prej pa kmetija Capun.[6]
V Florjanu je v letih 1950–1951 delovala etnografska skupina Mestnega muzeja Celje pod vodstvom Franceta Kotnika opravila več terenskih raziskav. Prispevki Jakoba Božiča, Franceta Hribernika, Franceta Kotnika, Jožeta Lekšeta, Draga Predana, Antona Stupica, Staneta Terčaka in Branka Zemljiča so bili objavljeni pod naslovoma Samine v katastrski občini Florijan nad Gornjim gradom in Savinjsko splavarstvo v prvem delu knjige Kotnikov zbornik (Celje: Mestni muzej, 1956).
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | |
|---|---|---|---|---|
| Št. hiš | 51 | 39 | 43 | 44 |
| Št. moških | 160 | 157 | 150 | 148 |
| Št. žensk | 148 | 144 | 167 | 170 |
| Skupaj | 308 | 301 | 317 | 318 |
| Št. katoličanov | 308 | 301 | 317 | 318 |
V letih 1880–1910 se je število hiš v naselju v glavnem zmanjševalo, medtem ko je število prebivalstva naraščalo. To kaže na trend čedalje večjih družin. Konec 19. in v začetku 20. stoletja je bilo vso prebivalstvo katoliške veroizpovedi.[7]
Znameniti domačin
[uredi | uredi kodo]V Svetem Florjanu nad Gornjim Gradom je bil rojen ter je delal in umrl:
- Anton Jamnik (1862–1942), izumitelj
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- 1 2 3 Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 217. COBISS 18172417.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. COBISS 17618945.
- ↑ Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
