France Kotnik

France Kotnik
Rojstvo	20. november 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) Dobrije
Smrt	6. februar 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (72 let) Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija
Poklic	literarni zgodovinar, etnolog, novinar, publicist

France Kotnik, slovenski etnolog, literarni zgodovinar in publicist, * 20. november 1882, Dobrije, † 6. februar 1955, Ljubljana.

Življenjepis

France Kotnik se je rodil v kmečki družini očetu Dominiku in materi Heleni (rojena Skidek). Brat mue je bil Janko Kotnik. Od leta 1894 do 1902 je obiskoval gimnazijo v Celovcu, eno leto služi v avstrijski armadi, ter nato odšel v Gradec kjer je od leta 1903 do 1907 študiral slavistiko. Po zaključku študija je od 1908 do 1919 služboval kot profesor na gimnaziji v Celovcu, od 1919 do 1920 kot vodja gimnazije in učiteljišča v ustanavljanju v Velikovcu, nato na realni gimnaziji na Ptuju, od 1927 šolski inšpektor v Mariboru in od 1929 kot inškektor pri banski šolski upravi v Ljubljani.

Književno delo je Kotnik pričel že kot gimnazijec leta 1900 z leposlovnimi in narodopisnimi članki v celovškem listu Mir; na univerzi pa se je začel znanstveno ukvarjati s kulturo koroških Slovencev, pred vsem z narodopisjem, pa tudi s kulturno in književno zgodovino, najtemeljiteje z življenjem in delom koroško-slovenskega ljudskega pesnika in pisatelja A. Šusterja-Drabosnjaka in s pasijonskimi in podobnimi igrami na slovenskem Koroškem. Namen mu je bil, da bi razložil hkrati s kulturnimi in književnimi posebnostmi koroških Slovencev tudi njih zvezo z ostalimi Slovenci glede značaja in razvoja. Kesneje je obrnil svojo pozornost tudi na štajerske Slovence. Trudil se je tudi za organizacijo kulturnega in izobraževalnega dela na Koroškem.

Drugo delo

Kotnik je priredil prvo strokovno izdajo ljudske proze, prvi je tudi začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. Pripravil je sintetičen pregled o koroških in štajerskih ljudskih pesnikih in pevcih, o rokopisnih pesmaricah od 18. stoletja dalje, o prevajalcih in prepisovalcih nemških ljudskih knjig iz 18. in 19. stoletja; prvi slovenski pregled verskih ljudskih iger in uprizoritev od 16. stoletja dalje. Napisal je zgodovino etnološkega dela na Slovenskem. K popularizaciji etnologije pa je veliko prispeval tudi z objavamiv poljudnih časopisih.

Važnejši spisi

Narodopisni

Donesek k zgodovini praznoverja na Koroškem (1906); O slovenski kmetski hiši (1906); Koroške narodopisne črtice (1908); Narodno blago s koroško-štajerske meje (1910); Nov'ne žgati, nov'ne kopati, narodopisna črtica (1911); Slovenska legenda o sv. Ožbaltu (1924); Narodna noša v Mežiški dolini (1926); Narodna noša v Konjicah in Slovenski Bistrici (1926); O narodni noši v Savinjski dolini (1926); Narodna noša v laškem okraju (1927); Narodne noše ptujske okolice (1927); O narodni noši v ptujski okolici (1927); O naših narodnih nošah-Rogaški okraj in Posavje (1927); Božični običaji v ptujski okolici (1928); Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanom 1796 (obravnava tudi splavljanje lesa po Savinji in Savi do Beograda in dalje) (Etnolog IV, 122–4); O svetem Štefanu zaščitniku konj (1928); Martinov násad (1929); Storije I, Koroške nar. pripovedke in pravljice (Mohorjeva knjižnica 3 (1924).

Književna in kulturna zgodovina

Beiträge zur Volksliteratur Kärntens (o Drabosnjaku, Klagenfurt, 1910); Nekaj opomb o koroškem nar. pesniku in pisatelju A. Schusterju-Drabosnjaku (Čas, 1911); Ljudski poetje (Čas, 1911); Nekaj črtic o pasijonskih igrah na Koroškem (1912); Predstava Drabosnjakove pasijonske igre leta 1911; Andr. Schuster-Drabosnjak (1913); Predigra kostanjske pasijonske igre (1922); Drabosnjakov Ahasver (1922); Drabosnjakove »Bukelce od Matjaža« (1923); O uprizoritvi Drabosnjakove božične igre pred 20 leti (Naš dom 1926); Izviren Drabosnjakov rokopis (1931); Pasijonska igra iz Železne Kaple (1924); Nova brambovska pesem iz leta 1809 (1906); Pesme za deželski bran (1911); O Grund(t)nerju(1913); Pismo V. Oblaka Gr. Einspielerju (1914); Sprotuletna Vijolic- marib. dijaški list iz leta 1846 (1919); Slomškov življenjepis p. Ožb. Rauscha D. J.(1922); Prispevki k slov. bibliografiji (1923); Dvoje fevdnih priseg (1913) Mozirska tržanska prisega iz leta 1740 (1926); Slov. prisega iz Hrastovca (1928); Letak graške Slovenije iz leta 1849 (1914); Župnijska kronika v Logi vasi, (1911); Črtice iz zgodovine kor. šolstva (1911); Celovška čitalnica (1913); Klagenfurt in den sechziger Jahren (1919); Ptuj v srednjem veku, Ptuj v novem veku (1926).

Biografije

Josip Apih (1911); Jakob Sket (1912); Andrej Einspieler (1914); Slikar Mark Jež Pernhart (1923).